Buh ns je varvu na Artviže!

Brkini so razgibana pokrajina na južnem delu Primorske, kjer prevladujejo flišnata tla, klima pa prehaja iz mediteranske v celinsko. Znani so predvsem po sadjarstvu, po jabolkih, slivah in češpljah (češpah), iz katerih kmetje pridelujejo domač jabolčni sok in slivovec, žganje (šnopec) iz sliv. Prav zaradi cvetočega sadnega drevja so res najlepši spomladi, vendar nas s svojimi biseri očarajo v vseh letnih časih.

Pogled na cerkvico sv. Jurija pri Misličah

Brkinska pokrajina. Artviže

Midva sva jo v nedeljo dopoldne mahnila iz vasi Mrše proti vasici Artviže. Pričakovala sva razmeroma strm vzpon, ki bo potekal vsaj polovico poti po soncu. Vendar temu ni bilo tako! Pot je zelo prijetna, označena s planinskimi markacijami, skoraj ves čas poteka v senci in je razmeroma položna.

Kal pri Mršah

Razmeroma položna pot iz Mrš na Artviže poteka večinoma po senci

Nekaj podatkov o poti Mrše–Artviže:

Zahtevnost: lahka označena pot

Čas: okrog 1h iz začetka vasi Mrše

Nadmorska višina: Mrše 718 m. n. v., Artviže 787 m n. v.

Druga, malenkost daljša pot (ok. 1h 20min), po kateri jo lahko mahneš na Artviže, je iz Rodika, kjer domuje interpretacijski center Mitskega parka Rodik. Če imaš čas, si pot do Artviž lahko popestriš tako, da se podaš po Lintverjemu krogu Mitskega parka.

Znamenitosti Artviž

1. Vas Artviže

Ena od najbolj slikovit brkinskih vasic so Artviže, gručasta vas z ohranjeno staro tlorisno zasnovo, z enonadstropnimi stegnjenimi in vogalnimi domačijami, zgrajenimi iz peščenjaka in kritimi s korci. Večino od njih se datira v 19. stoletje. Na domačijah stojijo vodnjaki s talno vodo. V vasi sta bili nekoč tudi šola in trgovina.

            👉Oglej si še: kako je zgledala vas Artviže leta 1955.

Pogled na vas Artviže, ki se nam odpre na poti Mrše-Artviže

Vas Artviže

2. Cerkev sv. Socerba

Artviže se bohotijo z najvišjim vrhom v Brkinih, Svetim Socerbom, od koder nam pogled seže proti Krasu, Vremščici in Nanosu na jugu ter proti Slavniku na jugozahodu. Hrib na 817 m nadmorske višine je dobil ime po cerkvici, ki se prvič omenja v drugi polovici 17. stoletja. Cerkvica je bila v 18. stoletju predelana, zvonik pa je bil dokončno zgrajen leta 1803.

Cerkvica sv. Socerba na najvišjem istoimenskem vrhu Brkinov.
Fotografija je bila posneta v okviru dediščinskega pohoda oziroma romanja k fari 15. avgusta 2023

Prvotno je bila ometana, danes pa lahko vidimo njeno kamnito zidavo iz lokalnega kamna, peščenjaka. Izjema so nekateri apnenčasti arhitekturni členi, kot so na primer vogelniki in portal v lopo zvonika.

Cerkvica sv. Socerba je bila nekoč ometana, danes pa lahko vidimo njeno zidavo iz peščenjaka in deloma iz apnenca

Cerkvica je pravilno orientirana, kar pomeni, da si od zahoda proti vzhodu sledijo čokat troetažni zvonik, nekoliko širša pravokotna ladja in trostrano zaključen prezbiterij z rombasto obokanim stropom v gotski tradiciji. Od cerkvene opreme se je v prezbiteriju ohranil poznobaročni marmorni oltar z letnico 1725, ki ima ob levi in desni strani še ohranjena oltarna obhodna vrata, nad katerimi sta stala kipa svetega Silvestra in svetega Roka. Danes sta postavljena na oltarno mizo. Osrednji del oltarja krasi slika Karmelske Matere Božje s svetim Socerbom in svetim Filipom. Oltarne stopnice so delo kamnoseka Jurija Felicijana iz bližnje vasi Rodik. V cerkvi se je ob vhodu ohranil tudi školjkasto oblikovan kropilnik.

Detajl cerkvice sv. Socerba. 

Še kot zanimivost naj poveva, da je cerkev v drugi svetovni vojni zadela granata, ki je poškodovala zvonik. Ker bogoslužja v njej niso več potekala, so jo domačini še dolgo časa uporabljali kot prostor za spravljanje sena.

Danes je cerkvica v slabem stanju, zato vstop vanjo ni mogoč.

3. Arheološko najdišče

Na območju cerkve sv. Socerba in južnim terasastim območjem pod njo je nekoč morda stala starejša utrjena postojanka. Obstaja tudi možnost, da je bilo ob cerkvi zgodnjesrednjeveško grobišče.

4. Spomenik padlim v NOB

Če se napotimo na severozahodno obrobje vasi, bomo ob poti naleteli na spomenik NOB, ki je bil postavljen 21. julija 1968. Posvečen je talcem in borcem, padlim v boju proti fašizmu in nacizmu.

Spomenik padlim v NOB na Artvižah

5. Križen (Križev) drev

Obisk Artviž lahko nadaljujemo po makadamski poti od spomenika padlim v NOB proti Rodiku. 

Smerokaz pri spomeniku NOB-a

Pogled iz Artviž proti severu

Če bomo med potjo pozorni, bomo proti jugozahodu zagledali Piran in morje. Čez približno 20 min bomo prišli do ene izmed točk Mitskega parka Rodik, imenovane Križen ali Križev drev. Na tej točki bomo v senci dreves opazili skulpturo noge, sestavljeno iz več delov. Figura noge se navezuje na zgodbo o velikem obešancu, ki se je neke pustne noči prikazal Tinetu iz Artviž.

Križen drev, danes ena od točk Mitskega parka Rodik

Na nasprotni strani nabiralnika, v katerem se nahaja list s celotno zgodbo o Tinetu in obešancu, pa stoji prav poseben grobo obdelan apnenčast kamen, ki ima na zahodni strani vklesano letnico 1842. Gre za mejni kamen, ki je nekoč označeval mejo med katastrski občinami Artviže, Švarcenek (danes Podgrad pri Vremah) in Rodik. 

Mejni kamen na Križen drevu

Pred njim pa so mejo med katastrskimi občinami označevala drevesa. Vsako drevo je imelo vrezljano po dva križa. Ker se kasneje omenja le eno drevo, so mogoče ostala drevesa odmrla. Od tod izhaja tudi ime Križen ali Križev drev. Glede na ustno izročilo, ki ga je zbrala etnologinja Katja Virgolet Hrobat, je šlo domnevno za redek hrast oplutnik, ki se je zdel preprostim ljudem zaradi svoje zimzelenosti sila nenavaden. 

            📚 Preberi več: Folklora v vlogi označevanja vaških mej kot prostorskih vrzeli v onostranstvo: primer Rodika

Redek hrast oplutnik v bližini vasi Prelože pri Lokvi.
Zahvaljujeva se Joškotu Stoparju iz Lokve, ki nama ga je pokazal

Poleg meje med katastrskimi občinami so tako drevesa kot tudi kamen označevala še mejo med drugimi upravnopolitičnimi mejami: med dvema deželama, zemljiškima gospostvoma, okrožjema in okrajema. 

            📚 Preberi več: Mejna znamenja katastrskih občin na Krasu, Matarskem podolju in v Brkinih: med dejstvi in mitologijo

Strašno zgodbo o obešancu pa lahko povežemo z nekdanjim mejnim drevesom oziroma mejnim kamnom povežemo s strogim nadzorom med prehajanjem meja upravnopolitičnih enot, predvsem dežel in držav, saj potovanja podložnikov niso bila tako enostavna in svobodna, kot so za nas danes.

6. Arheološko najdišče

Na Križen ali Križev drevu naj bi strašile tudi kače iz vasi Slope, po drugi zgodbi pa le ena kača, ki varuje zaklad, skrit pod grobljo kamna. To zgodbo lahko povežemo arheološkim najdiščem utrjene postojanke iz rimske dobe oziroma srednjega veka.

Groblja kamna na Križen drevu, kjer naj bi kača varovala zakopan zaklad

Opozorilo preden se odpraviš na Artviže

Preden se odpraviš na pot, naj te malo za šalo malo za res opozoriva, nato kar pravijo o poti na Artviže!

 

Hodi više,

hodi niže,

Buh te varji na Artviže

in na hrpeljske griže!

 

Midva sva srečno prispela gor. Zgleda, da naju je varoval. 

Upava, da bo tudi tebe! 😉