Ko se peljete na morje, ne zgrešite te vasi pod gradom

Na poti med Kozino in mejnim prehodom Starod se nahaja vas, ki je nastala, kot že njeno ime pove, pod gradom. Večini popotnikov predstavlja le vmesno postajo na poti do hrvaškega morja, vendar pozorno oko bo zaznalo, da je bil Podgrad včasih pomemben, razvit in živahen kraj. V njem se skriva kar nekaj znamenitosti!

Vir: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Kamra.si

Vas se je razvijala pod Starim gradom, zgrajenim v zadnji četrtini 13. stoletja. Njen stari del leži namreč na pobočju vzpetin Grmada in Stari grad. V tistem delu najdemo tudi enoladijsko cerkev sv. Jakoba, ki je bila v gotski tradiciji zgrajena v sredini 17. stoletja. Vse do obdobja med obema svetovnima vojnama je potekala skozi vas cesta proti Ilirski Bistrici.

Preberite več: Podgrad, nekdaj pomemben kraj: Novi grad, ki postane Stari grad

Novejši del Podgrada je nastal kasneje, ob pomembni prometnici, ki je povezovala od 18. stoletja pristanišči Reka in Trst. Prometnica je skozi čas vplivala na živahen razvoj kraja. Po njej je v 18. stoletju enkrat tedensko vozila poštna kočija, svojo poštno postajo pa je kraj dobil leta 1849. Ob njej so se odpirale tudi krčme, kakršni sta bili Božičeva in Sotlerjeva, precej je bilo tudi obrtnikov. Na vzpostavitev novega jedra vasi ob prometnici je vplivala tudi izgradnja Narodnega doma na začetku 20. stoletja.

Tako ne preseneča, da si je dal na začetku 19. stoletja Enej Franc Montecuccoli zgraditi sedež gospostva v novem središču Podgrada (današnja hiš. št. Podgrad 17), grad na vzpetini pa je prepustil uradnikom okrajnega komisariata. K dvorcu, od tedaj imenovanem Novi grad, še prej pa h gradu (od tedaj imenovanem Stari grad), je sodila tudi pristava, ki se nahaja ob današnji prometnici Kozina–Starod (danes Podgrad 96). Dvorec in grad sta bila v rokah Montecuccolijev vse do leta 1850, na kar jih je rodbina prodala občini Podgrad. Iz starega gradu so se v dvorec preselili uradi in okrajno sodišče.

V času Avstro-Ogrske, ko se je vzpostavljala in krepila tudi na podeželju slovenska narodna identiteta, se je v Podgradu odvijalo tudi živahno kulturno življenje. Pri tem velja zlasti izpostaviti Slavoja Jenka (1852, Trnovo–1907, Hrušica), podgrajskega župana, politika in narodnega delavca, ki si je prizadeval za vzpostavljanje in promoviranje slovenskega naroda kot enakovrednega naroda v Habsburški monarhiji. V istrskem deželnem zboru je govoril le v slovenskem ali hrvaškem jeziku. Udeleževal se je tudi slovenskih taborov in prizadeval si je za razvoj podgrajske čitalnice. Na njegovo pobudo (leta 1902) je bil zgrajen leta 1904 Narodni dom. Prostor zanj je odstopila domačinka, Marija Božič, soproga c. kr. sodnega kancelista.

Slavoj Jenko si je prizadeval tudi za gospodarski razvoj Podgrada. Tako je leta 1885 ustanovil gospodarsko zadrugo za podgrajski okraj, katere odbornik je bil od leta 1887 do smrti, leta 1894 je ustanovil podgrajsko posojilnico in hranilnico, ki jo je vodil z A. Šlembergerjem do leta 1897, v bližnji vasi Hrušica pa je ustanovil mlekarno. Ob prometnici Trst–Reka je imel v Podgradu tudi svojo kavarno (buffet) in trgovino. Njegova stavba z napisom njegovega imena in priimka se je ohranila do danes.

Z letom 1904 je novozgrajeni Narodni dom nudil prostore gospodarski zadrugi in čitalnici (kasneje bralnemu in pevskemu društvu Gorska vila). V njem so uredili tudi hotel. »Posebno važen za Podgrad bo tudi hotel, kjer se bo tudi od 1. oktobra t. l. streglo vsakomur z dobro kapljico in izvrstno kuhinjo. Nadalje bo jako ugodno za tujce in letovičarje, ker bo na razpolago do 15 večjih in manjših sob in sobic ter mrzla in topla kopelj v hiši.« Urejeno je bilo tudi sprehajališče proti Račicam.

Vir: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Kamra.si

Kmalu po zgraditvi Narodnega doma se je starejši cerkvi sv. Jakoba pridružila leta 1910 še večja cerkev sv. Cirila in Metoda, ki je bila zgrajena bližje novemu središču kraja. V Podgradu je delovala tudi ženska Družba sv. Cirila in Metoda. Vse do leta 1938 sta spadali cerkvi pod hrušiško župnijo, danes pa spadata pod podgrajsko.

Ko govorimo o Podgradu velja omeniti še Radovana Gobca, skladatelja, dirigenta, pedagoga in publicista, ki se je rodil v Podgradu leta 1909 očetu Dragotinu Gobcu, posojilniškemu uradniku, in materi Neži Gobec, rojeni Viternik. Radovan je v Podgradu preživel le prva leta otroštva, nato je življenjska pot ponesla družino na Štajersko. Leta 2009 sta mu na njegovi rojstni hiši podgrajska kulturno društvo in krajevna skupnost postavila spominsko ploščo.

Leta 1839 je bila v neposredni bližini dvorca, t. i. Novega gradu (današnja pošta, Podgrad 16), ustanovljena kot trivialka osnovna šola. Trivialke so bile najpreprostejše oblike osnovnih šol, v katerih so se podeželski otroci naučili predvsem računanja, branja in pisanja. Po letu 1869 so se trivialke spremenile v ljudske šole. Podgrajska osnovna šola deluje še danes, vendar na drugi lokaciji.

Poseben prelom je kraju prinesel konec prve svetovne vojne in razpad Avstro-Ogrske, saj so zahodni del današnjega slovenskega ozemlja najprej de facto zasedle italijanske oblasti in ga nato še de iure priključile h Kraljevini Italiji. V obdobju med obema svetovnima vojnima so bile v Podgradu zgrajene vojaške kasarne, vodovod, napeljana je bila elektrika in vzpostavljena je bila ena od dveh bencinskih črpalk na današnjem območju občine Ilirska Bistrica. V Podgradu je delovala tudi avtobusna postaja. Trgovina Slavoja Jenka je postala restavracija in trgovina Baldassi.

Vir: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Kamra.si

Vir: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Kamra.si

Iz obdobja po drugi svetovni vojni lahko izpostavimo spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju in žrtvam vojnega nasilja. Spomenik je posvečen 36 padlim borcem in žrtvam vojne iz Podgrada in okoliških vasi. Odkrit je bil 22. julija 1947. Leta 1955 je bila v stavbi nekdanjega dvorca Montecuccolijev ustanovljena Plama, tovarna za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas. 

Iz etnološkega vidika pa velja izpostaviti škoromate, pustne like, ki svoj začetek po izročilu utemeljujejo v letu 1340, prvi zapisi o njihovem obstoju pa so iz leta 1952. Leta 2014 je Občina Ilirska Bistrica otvorila muzejsko zbirko Brkinski škoromati, dve leti pred tem pa je bila škoromatija vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Škoromati so značilni še za vasi Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podbeže in Račice.

Preberite več o škoromatih: V nizkem štartu za pusta hrusta!

Nedvomno skriva Podgrad še marsikatero zanimivost, o kateri bi znali povedati več domačini. Vsekakor pa je Podgrad kraj, kjer si ob ogledu tamkajšnjih znamenitosti pretegnete noge, lahko pa je ena od točk vašega izleta!

____________________

Kdo sva?

Sva Aneja Rože, zgodovinarka, in Sebastjan Kravanja, statik (gradbenik), par, ki se zelo rada potepa po naravi in raziskuje kulturne znamenitosti.

Pišite nama:

aneja.roze@hotmail.com

sebastjan.kravanja@gmail.com

Predvsem pa: piflajte se na svežem zraku in spoznavajte svet okrog sebe!

Še več namigov za piflarske potepe pa najdete, če raziščete najin blog!