Za najino poročno potovanje sva si izbrala romantično Toskano, deželo oljčnih nasadov, vinogradov in umetnosti. Kljub mesecu juniju so bile temperature ravno pravšnje za obiske znamenitosti in za prijetna potepanja po uličicah toskanskih mest in po naravi.
Na poročno potovanje z javnim prevozom
Ja, prav ste prebrali! Z javnim prevozom. Eden od najinih avtomobilov je bil na popravilu, drugi je bil premajhen, tako da sva med najetjem avtomobila in javnim prevozom izbrala slednjega.Ponekod smo tudi potovali hitreje kot bi z avtomobilom, saj je vlak dosegel tudi po 300 km/h. Iz Trsta sva bila v Toskani v slabih petih urah z vmesnim postankom v Benetkah.
Empoli
V času počitnikovanja v Toskani sva bivala v Empoliju, manjšemu mestu, ki leži 20 km jugovzhodno od Firenc, kateremu zaradi svoje geografske lege pravijo tudi srce Toskane. Poseljeno je že antike dalje. V njem je bilo tudi rečno pristanišče in sicer na povezavi, ki je vodila po reki Arno od Firenc do Pise. V srednjem veku je bilo spremenjeno v utrnjeno mesto. V drugi svetovni vojni je Empoli utrpel veliko škodo, zlasti po kapitulaciji Italije leta 1943. Ravno tam so se odvijali spopadi med zavezniki in umikajočo nemško in italijansko vojsko. Veliko domačinov je bilo tudi odpeljanih v taborišča. Na grozote vojne spominja kar nekaj spominskih plošč in Piazza Ferrucci, trg, na katerem je bilo ustreljenih 29 domačinov. Mesto je 13. avgusta 1944 izpod nacifašistov osvobodil bataljon novozelandskih maorskih borcev.
Za ogled znamenitosti Empolija sva namenila ponedeljek popoldne, potem ko sva se nastanila v B'n'B.
Nekaj znamenitosti Empolija:
- Piazza Farinata degli Uberti: osrednji trg v starem delu mesta. Danes je poimenovan tudi Piazza dei Leoni (Trg levov) zaradi štirih levov, ki obdajajo vodnjak in so delo kiparja Luigija Pampalonija (1827).
- Kolegialna cerkev Sant'Andrea: nahaja se na osrednjem trgu Empolija. Njeni začetki naj bi segali v 5. stoletje. V 11. stoletju je dobila romansko obliko, današnjo podobo pa zlasti v 18. stoletju.
- Porta Pisana (Pisanska vrata): edina od hranjenih vhodnih vrat v srednjeveško utrjeno mesto Empoli. Zgrajena so bila okrog leta 1487.
- Campaccio oz. Piazza della Vittoria (Trg zmage): Campaccio se je nahajal zunaj mestnega obzidja, pri florentinskih vratih. V 29. stoletju je trg z izgradnjo železnice postal eno od glavnih središč mesta. Malo pred združitvijo Italije v eno državo leta 1870 je bil imenovan po kralju Viktorju Emanuelu II. Leta 1925 je Duca d'Aosta otvoril spomenik, posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Leta 1943 je trg dobil ime Piazza della Vittoria (Trg zmage) in je to ime ohranil do danes.
Sakralna umetnost v Firencah
Torek je bil dan za obisk sakralne umetnosti v Firencah. Iz Empolija sva se na pot podala z regionalnim vlakom, ki te pripelje prav v staro jedro Firenc. Če se boste tudi vi potepali z vlakom po Italiji, ne pozabite tovrstnih kart tudi potrditi na za to namenjenih napravah zelene barve, ki so nameščene na železniških postajah.
Firence so bile središče srednjeveške evropske trgovine in eno od takratnih najbogatejših in vplivnih mest. Ponašajo se kot kraj, kjer se je rodila renesansa. Uživanje v osupljivi kulturni dediščini je več kot zagotovljeno!
Obiskala sva:
- baziliko Santa Maria Novella,
- katedralo Santa Maria del Fiore in
- baziliko San Lorenzo.
Bazilika Santa Maria Novella
Cerkev je bila prva bazilika, v kateri so bili uporabljeni elementi gotske arhitekture v Firencah. Interpretacija novega sloga je bila zelo izvirna in je služila kot zgled številnim kasnejšim sakralnim objektom. V njej se nahaja kar nekaj pomembnih umetnin, kot je na primer Giottovo razpelo. Navdušila naju je tudi t. i. Španska kapela, ki jo je okoli 1367-1369 v celoti poslikal Andrea Bonaiuti. Cikel dobro ohranjenih fresk prikazuje boj dominikancev proti krivoverstvu. Čudovito je tudi pročelje, ki je v sedemdesetih letih 15. stoletja nastalo po načrtih Leona Battiste Albertija in predstavlja enega od pomembnih znanilcev renesančne umetnosti v Firencah.
Katedrala Santa Maria Del Fiore
Gradnja katedrale, ki je uvrščena na seznam Unescove dediščine, se je začela leta 1296 v gotskem slogu po zasnovi Arnolfa di Cambia, zaključena pa je bila leta 1436 s kupolo, ki jo je oblikoval Filippo Brunelleschi. Današnje pročelje je nastalo v 19. stoletju v neogotskem slogu. Ob cerkvi se nahaja še Giottov kampanile (samostojen zvonik). Pod katedralo so ohranjene ostaline prejšnje cerkve, imenovane Santa Reparata.
Kljub gneči se čakanje v vrsti za ogled nedvomno izplača! Pa ne zato, ker je vstop zastonj, temveč zato, da se lahko eno od največjih kupol na svetu lahko vidi še z notranje strani (proti doplačilu pa se lahko gre tudi na samo kupolo).
Ob katedrali se nahaja tudi osmerokotni baptisterij (krstilnica) sv. Janeza Krstnika, ki je zgrajen v slogu florentinske protorenesanse.
Ob katedrali se nahaja tudi kavarna, kjer lahko okusite sicilijansko slaščico "canole". Ob tem vas opozarjava, da je sedenje v večini italijanskih kavarn dodatno zaračunano (kava ima npr. drugačno ceno, če jo vzamete za sabo, spijete za točilnim pultom ali sede za mizo).
Bazilika San Lorenzo
Bazilika, ki naj bi imela status prve katedrale v Firencah (preden je to postala Santa Reparata), je znana po svoji čisti renesančni notranjosti in po kapelah, v katerih so pokopani člani družine Medičejcev. Načrte za Staro zakristijo je naredil Filippo Bruneleschi, za Novo zakristijo pa Michelangelo Buonarotti. V baziliki se nahaja še prižnica Donatella in slika Oznanjenja Filippa Lippija. Za intepretacijo cerkve je na voljo audio vodič.
Piazza della Signoria
Še ena od točk, ki jo morate obiskati, ko ste v Firencah, je Piazza della Signoria! Gre za trg, ki je poimenovan po čudoviti mestni palači, imenovani Palazzo Vecchio, včasih Palazzo della Signoria. Na njem se nahaja tudi precej pomembnih in znanih del, kot so kopija Michelangelovega Davida na vhodu v Palazzo Vecchio (izvirnik je v Galleria dell'Accademia), konjeniški spomenik Cosima I., delo Giambologna iz 16. stoletja, Neptunov vodnjak Bartolomea Ammannatija prav tako iz 16. stoletja ter Judita in Holofern, ki sta delo Donatella (15. stoletje). Precej kipov se nahaja tudi v Loggia degli Lanzi v neposredni bližini mestne palače.
Obisk svetovno znane galerije in muzeja pod milim nebom
Uffizi
Uffizi so prava zakladnica umetnosti, kjer lahko vidite dela Botticelija, da Vincija, Michelangela, Tiziana ... Čudovita je že zunanjost, ki je z ozkim notranjim dvoriščem razpotegnjena proti reki Arno. Zgradbo je začel graditi Giorgio Vasari leta 1560 za Cosima I. Medičejskega. Dokončana je bila leta 1580. Namenjena je bila uradom, od tod tudi ime Uffizi. Cosimo je v njej dal razstaviti svojo umetniško zbirko, ki se je skozi leta oziroma stoletja dopolnjevala in zrastla v eno od največjih in najbolj znanih galerij v svetovnem merilu.
Za ogled umetnin sva porabila približno štiri ure. Vhod v galerijo je zaradi varnosti zelo nadzorovan. Kljub temu, da spuščajo omejeno število obiskovalcev v galerijo, je v njej kar precej gneče in se zlasti ob najbolj znanih delih, kot sta Botticelijeva Venera in Pomlad, le s težavo uživa ob teh umetninah.
Vendar če ste ljubitelji umetnosti, mora biti obisk Uffizijev nujno na seznamu vašega ogleda znamenitosti po Firencah, sploh če jih niste še obiskali!
Na sladoled!
Vrtovi Boboli
Ko sva se okrepčala, sva se sprehodila čez Stari most (Ponte Vecchio) do palače Pitti, ki je bila sedež Medičejcev. Za njo se nahajajo čudoviti vrtovi Boboli, ki so pravzaprav muzej na prostem. Tam si boste lahko ogledali kipe, fontane in umetne jame, t. i. grotte (največja, delo manierista Bernarda Buontalentija je bila za časa najinega obiska v obnovi).
Boboli predstavljajo enega od primerov italijanskega vrta, ki je služil kot navdih številnim drugim evropskim dvorom. Škoda je le, da je kavarna v vrtovih zaprta, zato si morate zadostno količino pijače kupiti, preden stopite na vrtove (ob eni izmed grott je sicer tudi pitnik).
Potepanje po rojstnem kraju Leonarda da Vincija
V četrtek dopoldne sva se z avtobusom podala do kraja Vinci, ki je oddaljen približno 20 min vožnje stran od Empolija. Vinci slovi kot rojstni kraj Leonarda da Vincija, zato boste tam našli kar nekaj znamenitosti, ki so posvečene temu univerzalnemu človeku iz časa renesanse.
Leonardova rojstna hiša
Najprej sva se podala do rojstne hiše Leonarda da Vincija. Že ob pogledu na mapo, ki vam bodo jo dali v muzeju, boste ugotovili, da se ta ne nahaja v Vinciju, temveč na obrobju kraja Anchiano. Do nje se lahko odpravite po lahkotni pešpoti, dolgi dobra dva kilometra.
Ena od prijetnih točk na poti je bil oljčnik, ki je posvečen Leonardu da Vinciju in nudi čudovit razgled na Vinci.
Nato sva nekoliko skrenila s poti do ruševin zapuščenega jezu (Pescaia del Mulino della Doccia), ki je bil nekoč uporabljen za zbiranje vode iz Rio Querceta za oskrbo mlina Doccia v bližini Vincija.
Po ogledu jezu sva se vrnila na pešpot do Leonardove rojstne hiše. Po položnem klancu sva se vzpenjala po pokrajini, ki nama je dala občutek kot da se sprehajava v slovenski Istri, le da je veliko več oljk.
V Leonardovi rojstni hiši sva si najprej ogledala video predstavitev o njem (na voljo je v italijanščini in angleščini), nato pa sva si ogledala hišo, v kateri so med drugim predstavljena umetnikova dela in pot med Italijo in Francijo, ki jo Leonardo prehodil za časa svojega življenja.
Ogled Leonardovih tehničnih izumov in medicinskih odkritij
Po kosilu v piceriji v Vinciju sva se podala do muzeja, kjer so predstavljeni Leonardovi tehnični izumi in medicinska odkritja telesa, ki jih je uporabljal tudi v slikarstvu (npr. proporciji človeškega telesa). Nekaj njegovih tehničnih izumov je predstavljenih tudi v tamkajšnjem gradu. Na gradu sva si ponovno ogledala Leonardovo življenjsko zgodbo s poudarkom na Vinciju. Čudovit je bil vzpon na stolp, saj se iz njega lepo vidi bližnjo toskansko pokrajino.
Ogled Leonardovih umetnin
V Vinciju si lahko ogledate najbolj znana Leonardova dela, kot sta Mona Lisa in Zadnja večerja, brez da bi morali potovati in obiskati več galerij in krajev, le da si seveda ogledujete kopije.
V Vinciju se nahaja tudi interpretacijski center, ki je ravno tako posvečen Leonardu da Vinciju, vendar ga nama ni uspelo obiskati.
Siena
Še eno od znamenitih toskanskih mest je Siena, ki je znana po svoji kulinariki, umetnosti, muzejih, srednjeveški mestni krajini in konjski dirki Palio, ki poteka dvakrat letno.
Piazza del Campo
Midva se najprej iz železniške postaje podala do osrednjega trga, Piazza del Campo, ki ima obliko školjke. Na njem se odvijajo že iz časa srednjega veka konjske dirke. Tam stoji tudi prvi mestni vodnjak Gaia, ki je bil odprt leta 1386. V prvi četrtini naslednjega stoletja je bil okrašen s kipi in reliefi Jacopa della Quercia. Danes originale nadomeščajo kopije.
Mestna hiša (Palazzo Publico)
Osrednja stavba osrednjega trga Siene, je mestna palača, ki jo je zgradila vlada Sienske republike med letoma 1298 in 1310 kot sedež vlade devetih. Del palače je spremenjen v manjši muzej, v katerem si lahko ogledate znameniti freski Maesta umetnika Simone Martinija in Guidoriccia da Fogliano pri obleganju Montemassija, ki se jo tudi pripisuje Simone Martiniju. Proti dodatnemu doplačilu si lahko z vodičem ogledate še dvorano devetih, kjer so v obliki freske alegorično prikazani učinki dobre in slabe vlade. Gre za delo Ambrogia Lorenzettija iz prve polovice 14. stoletja. Ker se fresk ni smelo fotografirati, vam jih žal ne moreva pokazati.
Sienska katedrala (Duomo)
Sienska katedrala, ki so jo začeli graditi v 12. stoletju, je mojstrovina italijanske romansko-gotske arhitekture. Njeno glavno pročelje je bilo dokončano leta 1380 skupaj z ladjo, usmerjeno severovzhod – jugozahod. Zunanjost in notranjost sta zgrajeni iz belega in zelenkasto-črnega marmorja v izmeničnih črtah, z dodatkom rdečega kamna na fasadi. Tovrstna izbira kamna daje zlasti v notranjosti poseben pečat! Poleg tega je v katedrali, kar nekaj umetnin svetovno poznanih umetnikov, kot sta na primer gotska prižnica Nicola Pisana iz druge polovice 13. stoletja in Janez Krstnik, delo Donatella. Na tleh si boste lahko ogledali tudi mozaike, ki so bili izdelani med 14. in 16. stoletjem, najprej v tehniki sgrafitto in kasneje z inkustracijo marmorja.
Stolnici je pridružena Piccolominijeva knjižnica, v kateri so dragocene iluminirane korne knjige in freske, ki so delo Pinturicchia. Umetnik se je verjetno zgledoval po Rafaelovih načrtih. Freske prikazujejo življenje Enee Silvija Piccolominija, ki je postal papež Pij II.
Vodnjaki in muzej vode
Zaradi geoloških razmer je bil dostop do vode v preteklosti v Sieni otežen. Zato so morali narediti vodovod in zgraditi več vodnjakov (gre za cele arhitekture!), ki si jih lahko ogledate med potepanjem po starem delu mesta. Zgodovina gradnje vodovoda pa je prikazana v sodobnem muzeju, kjer se lahko z vodičem sprehodite po delu vodovoda in spoznate način preskrbe z vodo na tamkajšnjem vodnjaku.
Mesto lepih stolpov
Predzadnji dan sva obiskala še San Gimignano, ki slovi kot Mesto lepih stolpov ali toskanski Manhattan. Do mesteca sva se podala najprej z vlakom do Poggiponsija, nato pa pot nadaljevala z avtobusom.
Najprej sva se podala na stolp, imenovan Torre Grossa, ki nudi čudovit razgled po mestecu in po bližnji toskanski okolici. (Če se boste podali tudi vi, ne podcenjujte in tudi ne precenjujte stopnic in kovinske lestve, ki vodijo na vrh.)
V sklopu stolpa sva si ogledala še manjši mestni muzej in se nato podala do arheološkega muzeja in muzeja moderne umetnosti, ki se nahajata v isti stavbi.
Sledil je ogled srednjeveškega vodnjaka, ki je nekoliko oddaljen od središča, vendar nudi nekaj tišine pred vrvežem turistov.
Končno sva si ogledala še cerkev San Lorenza s srednjeveškimi freskami in se podala na odličen toskanski narezek!
Del Toskane sva vzela s seboj
Poleg neprecenljivih spominov na najino potepanje po Toskani je delček Tokane šel z nama. Zlasti Sebastjan je navdušen nad različno kulinariko, zato sva nabavila toskansko kuharsko knjižico in nekaj lokalnih sestavin za pripravo testenin Pici. Kuhanje toskanskih dobrot se je naslednji vikend že začelo!
Kdo sva?
Sva Aneja, zgodovinarka, in Sebastjan Kravanja, statik (gradbenik), par, ki se zelo rada potepa po naravi in raziskuje kulturne znamenitosti.
Spoznajte naju tukaj.
Sledite nama na najini FB strani Piflarja na zraku.
Pišite nama:
- aneja.roze@hotmail.com
- sebastjan.kravanja@gmail.com
Predvsem pa: piflajte se na svežem zraku in spoznavajte svet okrog sebe! 😀
Še več namigov za piflarske potepe pa najdete, če raziščete najin blog! 😉
Komentarji
Objavite komentar