Po spominskih obeležjih, posvečenih boju v Dovcah in Antonu Šibelji Stjenki

V petek, 2. februarja 2024, je minilo natanko 80 let od boja v Dovcah oziroma na Rovni, ki se nahaja med Komnom in Branikom. Ob tej priložnosti je na lokaciji boja, kjer stoji tudi spomenik padlim pripadnikom Južnoprimorskega odreda, potekala komemoracija.

Komemoracija

V nedeljo, 4. februarja 2024, so ob omenjenem spomeniku v Dovcah oziroma na Rovni organizirali  Občina Komen in Mestna občina Nova Gorica, ZB za vrednote NOB Komen in ZB za vrednote NOB Branik, Društvo SEVER Severne Primorske in Združenje veteranov vojne za Slovenijo komemoracijo. Vse navzoče je pozdravil župan Občine Komen, mag. Erik Modic. Slavnostna govornica je bila zgodovinarka dr. Kaja Širok, državna sekretarka v kabinetu predsednice RS. Med nastopajočimi pa so bili tudi recitatorji iz OŠ Antona Šibelje Stjenka - Komen in Darko Nikolovski. Na prireditvi, ki jo je povezoval gledališki igralec Andrej Zalesjak, je zapel tudi Moški pevski zbor Skala Gabrje-Sovodnje in zaigral Pihalni orkester Komen. Magistrica zgodovine Aneja Rože pa je kot soavtorica in urednica predstavila strokovno poljudno knjigo Boj v Dovcah.

Govor dr. Kaje Širok

Aneja Rože predstavlja knjigo Boj v Dovcah 1944 

Anton Šibelja - Stjenka

Zasedo v Dovcah oziroma na Rovni je vodil Anton Šibelja - Stjenka, namestnik komandanta Južnoprimorskega odreda.

Anton Šibelja se je rodil v Tomačevici na Krasu 21. aprila 1914. Po končani osnovni šoli v Komnu je odšel leta 1929 k sestri v Trst, kjer se je izučil za ključavničarja. 

Leta 1935 je bil vpoklican v italijansko vojsko, vendar so ga po šestih mesecih odpustili. Bil je namreč že tretji sin, ki je služil vojaščino v italijanski redni vojski. Zaradi sodelovanja v tržaškem delavskem protifašističnem gibanju in v organizaciji TIGR so ga italijanske oblasti preganjale in večkrat tudi zaprle. V prvi polovici leta 1940 se je začasno umaknil v Kraljevino Jugoslavijo, ob vrnitvi v Trst oktobra 1940 pa so ga italijanske oblasti ponovno zaprle in ga izpustile marca 1941. Ob italijanskem napadu na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 je bil poslan v internacijo v Marche, junija 1941 pa je bil ponovno izpuščen in se je vrnil v domačo vas. 

Spomladi 1942 je odšel v partizane. Pridružil se je vipavski četi 1. bataljona Simona Gregorčiča. Avgusta 1942 je osnoval Kraško četo in postal njen komandir. Leta 1943 se je Kraška četa priključila južnoprimorskemu odredu. Postal je poveljnik 3. (Kraškega) bataljona, jeseni 1943 pa poveljnik 3. in nato 4. bataljona Kosovelove brigade. Novembra 1943 je vodil veliko akcijo pri Pliskovici na Krasu, kjer so razorožili med 100 in 200 karabinjerjev. Decembra 1943 je bil imenovan za namestnika poveljnika novega južnoprimorskega odreda. Po akciji na oskrbovalno kolono v Dovcah 2. februarja 1944 je bil poslan v Belo krajino na častniški tečaj. Ob vrnitvi na Primorsko maja 1944 je postal poveljnik Kosovelove brigade. Junija 1944 je bil imenovan za poveljnika dolomitskega odreda. Ko je bil ta razpuščen, je postal osrednji orožar in vodja partizanskih delavnic 9. korpusa, v katerih je izpopolnjeval in izumljal predvsem težko orožje. V tem času je napredoval v čin majorja. 

V bojih proti nemški vojski, medtem ko se je skušal prebiti iz obroča, je bil 1. aprila 1945 na Gačniku pri Gornji Trebuši (Trnovski gozd) smrtno zadet. Želja, da bi po osvoboditvi deloval kot kovinar v Trstu v novi socialistični Jugoslaviji, je bila pokopana z njim. Štirinajstega decembra 1949 je bil proglašen za narodnega heroja.

Doprsni kip Antona Šibelje - Stjenke pred komensko osnovno šolo

Boj v Dovcah in maščevanje okupatorja

Drugega februarja sta 1. in 3. četa Južnoprimorskega odreda pod vodstvom namestnika komandanta Antona Šibelje - Stjenke pripravili zasedo na nemško-italijansko kolono, ki je bila na poti iz Trst oziroma Komna v Branik, takratni Rihemberk. Po končanem boju so ujetnike pobili, ušel jim je menda le eden. Nato so pripadniki obeh čet zmago proslavili v Kobjeglavi.

Zatišje okupatorja pa je trajalo le nekaj časa. Petnajstega in šestnajstega se je maščeval in izvedel operacijo, imenovano Podgana. Operacijo so izvedli kraški lovci skupaj z drugimi italijansko-nemškimi enotami. Rihemberk (Branik) in Komen so požgali, 672 domačinov odpeljali v delovna taborišča ter usmrtili tri osebe, osumljene partizanstva. Tedaj naj bi se zmagovalci boja v Dovcah že umaknili proti Brjam pri Koprivi, del njih pa  proti Štjaku.

Zgodovinopisje

Če je zgodovinopisje po drugi svetovni vojni poveličevalo mit narodnoosvobodilnega boja, kar je razvidno tudi v primeru Antona Šibelja - Stjenke (o njem pišejo kot o drznemu junaku), smo po osamosvojitvi Slovenije priča preučevanju partizanskega nasilja in krivic, kar je razvidno tudi v primeru boja v Dovcah.

Na pobudo ZB za vrednote NOB Komen in ZB za vrednote NOB Nova Gorica (pri čemer gre zahvala zlasti gospodu Damjanu Grmeku, predsedniku ZB za vrednote NOB Komen) smo zgodovinar dr. Damijan Guštin, obramboslovka dr. Ljubica Jelušič, zbiralec in interpretator kulturne dediščine Srečko Rože ter magistrici zgodovine Anja in Aneja Rože podali interpretacijo boja v Dovcah v delu Boj v Dovcah 1944. V njem smo opisali okoliščine, ki so privedle do boja, podali smo zgodovinsko in vojaško interpretacijo boja, končno pa sledi še pregled spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja, posvečenih padlim pripadnikom Južnoprimorskega odreda v boju in Antonu Šibelji Stjenki. 

Sama snov ni izčrpana, temveč kliče po poglobljenemu raziskovanju tematike.

Vabljeni ste, da posežete po knjigi in si jo preberete. Več o dostopnosti knjige dobite na naslovu grmekd@gmail.com. Nato pa se podajte po spominskih obeležjih na Komenskem in Braniškem.

Platnica knjige

Spominska obeležja

Spomenik NOB, posvečen padlim pripadnikom Južnoprimorskega odreda v boju v Dovcah oziroma na Rovni

Spomenik, ki sta ga postavili Zvezi borcev Branik in Komen, je bil najverjetneje odkrit 4. septembra 1955 (v virih se pojavita tudi datuma 11. in 18. september). Na prireditev so bili posebej povabljeni preživeli borci takratnega napada, odkritja pa so se udeležili tudi prebivalci okoliških vasi. S svojo navzočnostjo so počastili spomin na padle borce, katerih imena so napisana na spominski plošči. Spomenik je bil obnovljen v letih 2010 in 2023.

Aneja ob spomeniku NOB v Dovcah oziroma na Rovni

Spominska plošča na rojstni hiši Antona Šibelje - Stjenke

Prvo spominsko obeleženje, ki je bilo postavljeno Antonu Šibelji - Stjenki, je napisna plošča na njegovi rojstni hiši v Tomačevici. Izdelana je bila po zamisli Okrajnega odbora ZB NOV Komen. Odkrita je bila 4. julija 1958.

Tretjega julija 1966 je v Stjenkovi rojstni hiši potekalo srečanje vseh pripadnikov nekdanjega 3. bataljona južnoprimorskega odreda, ki so preživeli boj v Dovcah. V spomin na Antona Šibeljo - Stjenko so domačini tudi poimenovali zadružni dom, ki so ga zgradili v letih okrevanja po drugi svetovni vojni.

Spominska plošča Antonu Šibelji - Stjenki na njegovi rojstni knjigi v Tomačevici na Krasu

Osnovna šola Antona Šibelje - Stjenka in njegov doprsni kip

Po Antonu Šibelji - Stjenki je bilo leta 1976 poimenovano novozgrajeno šolsko poslopje v Komnu (začetek gradnje sega v leto 1975). Otvoritev je potekala popoldan 28. avgusta 1976 v okviru sežanskega občinskega praznika (do leta 1995 je Komen spadal pod občino Sežana).

Komenska osnovna šola, imenovana po Antonu Šibelji - Stjenki

Na otvoritvi je bil odkrit tudi doprsni kip Antona Šibelje - Stjenke, ki je bil prvotno, leto prej, postavljen pred osnovno šolo v vasi Sveto pri Komnu. Izklesal ga je akademski kipar Anton Sigulin, ki je poleg male plastike intimnega značaja ustvarjal predvsem številne spomenike na temo NOB in doprsne kipe pomembnih oseb, predvsem narodnih herojev. Zaradi dotrajanosti materiala stoji danes na mestu originalnega doprsnega kamnitega portreta Stjenke kopija izvirnika.

Aneja ob spomeniku Antona Šibelje - Stjenke pri komenski osnovni šoli

Dediščina NOB

Dediščina je izum, ki nastane zaradi vsakokratnih identifikacijskih potreb, in je obenem v tradicionalnem smislu tudi politično dejanje. 

Spominjanje na neko osebo in/ali dogodek, ki mu določena skupnost pripiše poseben pomen za njen obstoj, je pogojeno z vpisom v materialnost ter z nenehnim predstavljanjem, interpretiranjem in z rituali, pogosto pa tudi z vladajočo politiko (kakršna sta, na primer, vzpostavljanje socialistične identitete slovenstva po drugi svetovni vojni in revizionizem 2. svetovne vojne v sedanjem času). S tem se vzpostavlja navidezna neprekinjenost med sedanjostjo in dejanskim preteklim dogodkom oziroma osebo. Iz množice dediščinskih izumov lokalna skupnost izbere najpomembnejše, kakršna sta bila boj v Dovcah in njegova osrednjega osebnost, poveljnik partizanskih enot v njem, Anton Šibelja - Stjenka. 

Spominska obeležja in kolektivni spomin nanju bo trajal, dokler bo obstajala skupnost, ki bo odločno in uspešno zagovarjala vrednote NOB, ki jih bo promovirala, pripravljala ob njih komemoracije in druge rituale in ki se bo zoperstavila revizionističnim težnjam zgodovinopisja druge svetovne vojne.

Povezani vsebini: 


___________________________

Kdo sva?

Sva Aneja Rože, zgodovinarka, in Sebastjan Kravanja, statik (gradbenik), par, ki se zelo rada potepa po naravi in raziskuje kulturne znamenitosti.

Spoznajte naju tukaj. 

Sledite nama na najini FB strani Piflarja na zraku.

Pišite nama:

aneja.roze@hotmail.com

sebastjan.kravanja@gmail.com 

Predvsem pa: piflajte se na svežem zraku in spoznavajte svet okrog sebe! 😀

Še več namigov za piflarske potepe pa najdete, če raziščete najin blog! 😉



Komentarji