Prve poti ne pozabiš nikoli!

Rižanski labirint

Stojiš na štartu.

Gledaš cilj.

Ta je le nekaj korakov stran.

Pot do cilja se ti zdi kar preveč lahka, da bi bila lahko zanimiva. 

Živ dolgčas. 

Vendar če si že prišel tja, poskusiš. Morda želiš samemu sebi dokazati, da bo to zate mala malica.

Začneš. Narediš prve korake.

Toda kmalu pot zavije levo.

Cilju se nekoliko oddaljiš, vendar še vedno si ob njem. Še vedno se počutiš varno.

Toda pot vijuga in zanese te vse bolj stran, na obrobje.

Kar naenkrat se vprašaš, kako si se tako oddaljil.

Ali si morda kaj zafrknil?

Razmišljaš in iščeš po spominu, ali si morda prečkal mejo in šel na drugo pot.

Hodiš dalje.

Kar na enkrat se začneš približevati cilju. Za trenutek si nekoliko oddahneš.

Vendar ne za dolgo. Pot te ponovno ponese na obrobje.

Na skrajno obrobje.

Pomisliš, da si nekje res zafrknil in boš izpadel iz igre.

Vendar še vedno vztrajaš in ne obupaš. Hodiš dalje.

Ozreš se naokrog.

Opaziš, kje vse si bil, in opaziš, da je cilj blizu.

Optimizem, ki je začel usihat, v trenutku naraste.

Do njega se podaš poln zagona.

Hoja je hitrejša.

Uspelo mi bo, si govoriš.

Cilj je vse bližje, nasmeh na obrazu je vse večji.

Kar naenkrat ga za zagledaš …

Veselje je tako veliko, da kar skočiš na sredino kroga.

Prišel si na cilj!

Ob veselju se hitro zaveš, da prehojena pot v labirintu pomeni življenje. Doseganje ciljev, ki si jih v njem zadamo. 

Taka je bila moja izkušnja, ko sem se prvič podala po Rižanskemu labirintu. 

Kaj pa sploh je rižanski labirint? Kje leži?

Rižanski labirint, postavljen leta 2008, leži v slovenski Istri, pod Kraškim robom. Vključiš ga lahko v svoj enodnevni izlet, ko se pelješ iz notranjosti na obalo (ali obratno), saj je oddaljen le slabih 10 km od avtoceste. Ali pa ga vključiš v svoj enodnevni izlet po Kraškem robu, ki skriva več bolj ali manj skritih zakladov, med katerimi je najbolj znana srednjeveška cerkvica v Hrastovljah.

Labirint se nahaja v naravi, stran od naselij, tako da se lahko tam naužiješ svežega zraka in miru, obenem pa ti labirint omogoča, da se lahko potopiš v samega/samo vase. Preden vstopiš vanj, naj bi si zadal vprašanje, na koncu labirinta pa naj bi dobil odgovor (tako naj bi pisalo na tabli, ob labirintu, vendar je ob najinemu prihodu ni bilo več). Zagotavljava pa ti, da se ti prva opravljena pot vtisne v spomin in ti da misliti.

V njegovi neposredni bližini izvira reka Rižana, najpomembnejša reka v slovenski Istri. Predstavlja namreč glavni in edini vir za vodooskrbo obalne regije, zato je njen izvir posebej varovan in do njega (razen zaposlenim) ni dovoljen dostop, si ga pa lahko iz daljave ogledaš in dostopaš do same reke. Za zanimivost pa naj ti poveva še to, da se izvir imenuje Zvroček.

Na območju izvira se nahaja tudi cerkvica Marijinega Vnebovzetja, ki je v osnovi nastala pred 16. stoletjem (možno je tudi, da je nastala konec 15. stoletja in da je pri njeni gradnji in opremi sodeloval Benko iz Sočerge). Kasneje je bila cerkev prezidana, v celoti pa je bila poslikana v obdobju med obema svetovnima vojnama.

Lokacija labirinta pa je posebna še zaradi nečesa. Labirint naj bi ležal na lokaciji, kjer se je v srednjem veku, natančneje leta 803, odvijal rižanski zbor ali placit (po njem je imenovana tudi bližnja restavracija). Tega leta so opolnomočeni odposlanci cesarja Karla Velikega in njegovega sina Pipina, kralja Italije, razsodili v sporu med Istrani (predstavniki istrskih mest in kaštelov, tj. utrjenih vasi) ter predstavnikom nove oblasti, vojvodo Ivanom (Johannesom) in lokalnimi škofi. Istrani so vojvodi očitali odpravo avtonomije istrskih mest, dvig davkov, siljenje v vojaško službo in naseljevanje poganskih Slovanov na mestna zemljišča. Ker je bila ureditev razmer na istrskem polotoku zaradi naraščajočih frankovsko-bizantinskih napetosti v severnem Jadran za cesarja Karla Velikega zelo pomembna, so odposlanci odpravili večino ukrepov vojvode in lokalnih škofov ter ponovno vzpostavili staro avtonomijo mest in s tem moč mestnih elit.

Vir: Wikimedia Commons.

Simbolika labirinta in navdih zanj

Rižanski labirint pa ni poseben samo zaradi lokacije, temveč tudi zaradi simbolike!

Če ga bolje pogledaš, se ti bo med dvanajstimi krogi izrisal križ, simbol krščanstva, na sredini njega pa roža, ki predstavlja Devico Marijo. Izrisal naj bi se še šest rož, ki obenem predstavljajo šest ravni obstajanja (mineralno, rastlinsko, živalsko, človeško, angelsko in božansko) ter šest dni nastajanja sveta.

Zgled zanj je bil labirint s kraja Beli na otoku Cres (Hrvaška), navdih pa je bil črpan tudi iz svetovno znanega labirinta, ki leži na tleh glavne ladje francoske stolnice Notre Dame de Chartres, ki velja za eno od najlepših primerov francoske gotske arhitekture.

Vir: Wikimedia Commons.

Začetki labirintov

Sicer pa segajo začetki labirintov ali blodnjakov daleč nazaj v antiko. Prvi zapis o labirintih izhaja celo iz 5. stoletja pred našim štetjem, za graditelja prvega labirinta pa velja Dedal. Po legendi je zgradil ogromen labirint, v katerega so zaprli pošast Minotavra. Minotavra je ubil Tezej s pomočjo Ariadne, ki mu je kot sredstvo za izhod iz labirinta podarila rdečo nit.

Vir: Wikimedia Commons.

Zanimiv odhod od labirinta

Ko sva zapuščala območje Rižanskega labirinta, sem še vedno razmišljala o prehojeni poti in njenem pomenu, kot zanalašč pa se je v avtu začela odvijati pesem skupine AC/DC It's a long way to the top. 

Kdo bi pomislil, da sta lahko Rižanski labirint in skupina AC/DC povezana!

I tell you folks,

It's harder than it looks.

It's a long way, if you wanna rock'n'roll!

* Vse pravice so pridržane, razen deljenja slikovnega gradiva iz Wikimedie Commons, ki je v javni domeni.