Ko si v Portorožu, obišči to galerijo na prostem!

Forma viva na polotoku Seča.
Prostor, kjer se naužiješ miru in sodobne umetnosti v istrskem belem kamnu

Pri Portorožu, oziroma bolje rečeno pri Luciji, se nahaja edinstvena galerija na prostem, imenovana Forma viva, kjer so razstavljene kamnite skulpture umetnikov s celega sveta, Japonske, Francije, Italije, Švedske, Hrvaške, Irana, Portugalske ... Med njimi najdemo tudi tiste, ki so jih ustvarili umetniki iz nekdanje Jugoslavije.

 Začetki

Pobudo za nastanek Forme vive sta v času socialistične Jugoslavije podala slovenska kiparja, Janez Lenassi (1927, Opatija – 2008, Piran) in Jakob Savinšek (1922, Kamnik – 1961, Kirchheim, Nemčija), potem, ko sta se leta 1959 udeležila prvega mednarodnega kiparskega simpozija v St. Margathenu v Avstriji.

Kamnite skulpture v kamnolomu St. Margathen v Avstriji, zima 1960/61.
Vir: Wikimedia Commons

Leta 1961 je prišlo do prvih srečanj v Sloveniji. V Kostanjevici na Krki so povabljeni umetniki ustvarjali v lesu, v Seči pri Luciji pa v belem istrskem kamnu. Leta 1964 so kiparji začeli snovati figure v železu na Ravnah na Koroškem, leta 1967 pa v betonu v Mariboru. Na pobudo Ivana Dvoršaka pa je leta 2003 nastala še Forma viva v Makolah na Štajerskem.

Janez Lenassi, 1991

Razstavljene umetnine so organske forme

Z razliko od običajnih galerij, v katere umetniki prinesejo svoja umetniška dela, nastajajo v tej galeriji kamnite monumentalne skulpture na tistem mestu, kjer so razstavljene. Namesto, da bi umetniki ustvarjali umetnine v svojih ateljejih, za zaprtimi vrati, stopijo v stik z okoljem, v katerem ustvarjajo, in se »razgalijo« mimoidočim. Če obiščemo galerijo ravno v času simpozija, bomo lahko med sprehodom naleteli na umetnika pri ustvarjanju. Kot da bi vstopili v njegov atelje!

Rene Coutelle (Francija), 1965

Ker so skulpture razstavljene na prostem, so podvržene vremenskih vplivom in tudi našemu odnosu do njih. Kamnite skulpture so torej organske forme, ki imajo svoje življenje.

Grafiti na skulpturi Louisa Chavignierja (Francija). Delo je nastalo leta 1964

Nekaj skulptur Forme vive je postavljenih tudi drugod, po krajih slovenske Istre.

            👉 Oglej si: Janez Lenassi, Talna intervencija v Piranu, 1985

Sprehodi se med oljkami

Med sprehodom po Forma vivi ti bosta senčko delali tudi domači (oziroma udomačeni) istrski sorti oljk, Piranska Buga in Piranska Mata, kot lahko preberemo na tablicah ob njih.

Skulptura Đorđija Črncevića (nekdanja Jugoslavija; 1981) med oljkami

Obe sorti oljk je na začetku 20. stoletja v svojem delu Elaiografia Istriana opisal Carlo Hugues. Kot je zapisal, je Buga dobila ime po značilnih duplih oziroma luknjah (buža, buga oziroma staro italijansko buso, bugo, danes buco = luknja, votlina) v spodnjem delu debla. Namenjena je predvsem predelavi v olje, ki je izredno kakovostno. Nasprotno je olje, predelano iz vrste Mata, manj kakovostno, so pa njeni sadeži primerni za vlaganje.

 

Domači (udomačeni) sorti istrskih oljk, Piranska Muta in Piranska Buga, na Forma vivi

V senčki pod oljko

Ohranjanje zelene površine

Med sprehodom po Forma vivi in opazovanju skulptur se nama je porodila misel, da prav zaradi razstavljenih skulptur ta prostor ni pozidan.

In prav to je leta 1999 v enem od intervjujev povedal Janez Lenassi! Uresničitev tega projekta je bila pomembna prav zato, da je polotok Seča ohranil svoje naravne oblike v nasprotju z željo nekaterih arhitektov in gospodarstvenikov, ki so ga želeli pozidati.

Forma viva je sestavni del Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Pogled s Forma vive na Portorož

            👉 Oglej si še: Virtualna Forma viva