Skrivnostni kotički Topolovca v slovenski Istri

 

Središče vasi Topolovec

Če se iz avtoceste podamo na slovensko podeželje, bomo v njem in v njegovi okolici našli precej bolj ali manj skritih zakladov.

Na jugu Šavrinskega gričevja, že skoraj ob meji s Hrvaško, se nahaja vasica Topolovec, ki je dobila ime po drevesih, topolih. V njeni neposredni bližini pa se nahaja dolina potoka Pasjaka, v kateri lahko, ko ni sušno obdobje, občudujemo slapove.

Vas Topolovec

Središče vasi Topolovec predstavlja trg, obnovljen pred nekaj leti. Večina hiš je praznih in pogled nanje buri domišljijo, kako je v vasi včasih bilo.

Zapuščena domačija v Topolovcu

            👉Oglej si več: Posnetki vasi Topolovec leta 1950

Če krenemo naprej po poti, proti jugozahodu, se asfaltna pot kmalu spremeni v makadamsko in nas popelje do cerkvice sv. Hieronima ter proti potoku Pasjaku oziroma proti Zankoličevemu mlinu.

Smerokaz na jugozahodnem obrobju vasi

Terase z mogočnimi suhozidi

Po poti bomo kmalu prispeli do teras z mogočnimi suhozidi, ki postavljajo vprašanje po nekdanjem obstoju kaštelirja, zlasti po omembah keramičnih najdb. Na tem predelu se nahaja tudi nekaj kažunov, zatočišč za pastirje, ki so nekdaj tam pasli živino (nekje do sredine 19. stoletja verjetno večinoma koze, nato pa govedo).

Terase z mogočimi zidovi, zgrajenimi suhozidni tehniki

Pot nas nato pripelje do označenega križišča, kjer nadaljujemo bodisi proti potoku Pasjaku ali proti Zakolinčevemu mlinu. Midva sva jo ubrala proti potoku. 

Smerokaz proti potoku Pasjak, Zakolinčevemu mlinu in proti Topolovcu

Cerkvica sv. Hieronima

Že kmalu sledi drugo križišče, v katerem, če bomo pozorni, bomo opazili lesen smerokaz, ki nas bo popeljal do srednjeveške cerkvice sv. Hieronima.

Cerkvica sv. Hieronima

Svetnik, kateremu je posvečena cerkev, velja za enega izmed štirih velikih cerkvenih učiteljev (ob njem še sveti Gregor Veliki, sveti Avguštin in sveti Ambrož). Posebej je znan po latinskem prevodu Svetega pisma (brez psalmov), ki je kasneje postal znan pod imenom Vulgata.

Albrecht Dürer, Sveti Hieronim v svoji študijski sobi, olje na platno, 1521

Cerkvica sv. Hieronima je obdana z zidom, znotraj katerega je bilo včasih pokopališče. Sicer pa je preprosta enoladijska cerkev z ravno zaključenim baptisterijem in s preprostim glavnim portalom, nad katerim stoji historični zvonik. Če se bomo sprehodili okrog nje, bomo na njeni južni zunanji ladijski steni opazili šilasto zaključeno okno, kakršna so bila značilna za srednjeveško arhitekturo. Njeno notranjost krasijo stenske poslikave, ki so zaradi zoba časa poškodovane.

Šilasto okno na zunanji južni ladijski steni cerkvice sv. Hieronima

Ruševine starih kamnitih stavb

Po vrnitvi na zadnje omenjeno križišče nadaljujemo s potepanjem po stari lepo tlakovani poti proti dolini potoka Pasjaka. Kmalu bomo naleteli na ruševine starih kamnitih stavb, ki so nekdaj zelo verjetno sestavljale zaselek.

Stara, lepo tlakovana pot

Detajl tlakovane poti

Med ruševinami ene od domačij

Potok Pasjak

Če se spustimo po tlakovani poti proti jugu, pridemo do struge potoka Pasjaka, kjer so prebivalci Pasjaka in prej omenjenega domnevnega zaselka nedvomno zajemali vodo in verjetno kasneje napajali živino. Vendar struga potoka ni vedno polna. Če želimo videti in občudovati slapove, ki so označeni na Google zemljevidih in o katerih je marsikdo že splošno pisal, se moramo podati po deževju, saj bo v nasprotnem primeru struga suha. To tudi pomeni, da je bila preskrba domačinov v preteklosti otežena, kljub temu, da ne gre za kraški teren, temveč za flišno območje. Več vode je bilo v bližnji reki Dragonji.

Potok Pasjak

Prvi (vzhodni) slap Pasjaka

Kljub označeni poti pa pot do slapov ni tako lahka, saj se je treba skobacati čez marsikatero drevo, predvsem pa je treba imeti pohodniško obutev. Zdi se, kot da smo v divjini, ki pa ji ne moremo reči neokrnjena narava, saj je človek zaradi svojih potreb skozi čas tamkajšnje okolje nekoliko spremenil (poti, suhi kamniti zidovi, preskrba z drevesi …)

Prečkanje struge potoka Pasjaka

Sobivanje človeka in narave. V ozadju je ob potoku videti ostanke nekdanjega zidu

Potok Pasjak, ki s svojim vodotokom proti zahodu zarisuje slovensko-hrvaško mejo, se steka v reko Dragonjo. Izliv obenem označuje tudi mejo med katastrskima občinama Topolovec in Boršt. Vlogo zarisovanja slovenske južne državne meje vse do njenega stičišča z mejama katastrskih občin Boršt in Koštabona nato "prevzame" reka Dragonja (državna meja teče po vodotoku reke Dragonja ponovno v katastrski občini Krkavče, jugovzhodno od vasi Girič).

Reka Dragonja ob izlivu potka Pasjaka v bolj sušnem, poletnem času

Od izliva potoka Pasjaka v reko Dragonjo se lahko vrnemo do zgoraj omenjenih ruševin domačij po razmeroma strmi stezici, ki poteka na drugi, severni strani potoka.

Stezica na severni strani potoka Pasjaka, ob njej pa suhi zid

Kapelica sv. Hieronima

Ko bomo zapustili vas Topolovec, bomo kmalu naleteli še na kapelico sv. Hieronima, ki v svojem latinskem zapisu skriva kronogram. Ob seštevku črk, ki niso (več?) obarvane, dobimo leto 2007, sama kapelica pa je starejša.

Kapelica sv. Hieronima pri Topolovcu (ob njej se začne pešpot do vasice Hrvoji)

Pogled proti Trstu

Pa še to. Vljudno te prosiva, da posameznih fotografij brez najinega dovoljenja ne objavljaš javno (razen Dürerjeve slike sv. Hieronima). Deljenje celotne objave pa je seveda več kot dobrodošlo ;)