Na potep v Bistriški vintgar

Poletje se počasi približuje h koncu, vendar temperature bodo, kot kaže napoved, razmeroma še vedno razmeroma visoke (nekje med 25 in 28 stopinj Celzija). Nekateri boste še lovili zadnje poletne žarke na plaži, nekateri pa boste iskali navdihe za aktivna potepanja.

V tem prispevku ti bova predstavila najin potep po Bistriškemu vintgarju pri Slovenski Bistrici, ki je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena. V njem sva obiskala kulturni spomenik lokalnega pomena, Rimski kamnolom, čigar jama je obenem tudi naravna vrednota državnega pomena. Nato pa sva se podala navzgor do Ančnikovega gradišča, ki je tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, in do razgledne ploščadi, kjer nam pogled seže vse od Slovenske Bistrice do Ptuja.

Tabla na začetku Bistriškega vintgarja

Celoten najin potep v obe smeri je znašal okrog 8 km. Zahteval je pohodniško obutev in zadostno količino vode. Vodo lahko dotočiš na Ančnikovemu gradišču. Do izhodišča severozahodno od Slovenske Bistrice se lahko pripelješ z avtomobilom ali trajnostno mobilno s kolesom.

Izhodišče v Bistriški vintgar

Sicer pa je Bistriški vintgar tudi izvrstna lokacija za družine in za sprehod s štirinožnim prijateljem.

Bistriški vintgar je izvrstna lokacija skoraj za vsakogar. Ne zahteva veliko kondicije, primerna je tudi za družine z otroki in za sprehode s štirinožnimi prijatelje. 

Ves čas se gibljemo ob vodi in v senci dreves

Bistriški vintgar, biser, ki ga je ustvaril potok Bistrica

Bistrica je vodotok na Pohorju, ki izvira v bližini Žigartovega vrha, na nadmorski višini 1175 m. V srednjem delu vodotok premaga na dobrih štirih kilometrih kar 350 m nadmorske višine in ustvarja sotesko, imenovano Bistriški vintgar. Na tem delu potok preide iz magmatskih v različne metamorfne kamnine. Najprej teče po plasteh gnajsa in blestnika, nato prečka sklade pohorskega marmorja, tik pred izstopom iz soteske pa še amfibolitne plasti. 

Potok Bistrica

Ker imajo te kamnine različno odpornost proti eroziji in preperevanju ter različno trdoto, se ustvarja različna globina soteske, obenem pa tudi številni tolmuni, brzice, slapišča in kar trije slapovi, od katerih je največji in najbolj prepoznaven Bistriški šum.

Kaj pa sploh so magmatske in metaforne kamnine?

Kamnine v Bistriškem vintgarju

Sestava tal je na tem koncu Slovenije zelo drugačna od sestave tal, ki smo jo navajeni na Primorskem. Če na Primorskem prevladujejo sedimentne kamnine, so na tem delu prisotne predvsem metamorfne in magmatske kamnine. Na planem jih lahko opazimo povsod – na poti, v gozdu in v potoku. Mejo med metamorfnimi in magmatskimi kamninami lahko opazimo pri največjem slapu Bistriškega vintgarja, Bistriškemu Šumu. 

Magmatske kamnine tiste, ki so nastale s strjevanjem magme v zemeljski skorji ali na njenem površju, metamorfne kamnine pa so tiste, ki so nastale s preobrazbo sedimentnih ali magmatskih kamnin, ker so bile slednje izpostavljene visokim temperaturam in pritiskom. 

Vulkanski izbruhi so glavni vir za nastanek magmatskih kamnin. Na fotografiji je vulkan Mayon na Filipinih, ki je izbruhnil leta 2009.
Vir: Wikimedia Commons

Med magmatskimi kamninami tako na Pohorju prevladuje granodiorit (oziroma granit), najdemo pa tudi čizlakit in pegmatit. Kot predstavnike metamorfnih kamnin pa lahko tukaj odkrijemo eklogit, amfibolit, serpentinit, gnajs in seveda marmor, ki so ga uporabljali že stari Rimljani pred 2000 leti. Veliko let kasneje so naši predniki iz gnajsa, ki je skrilava metamorfna kamnina (zaradi česar se jo da cepiti v tanke plošče) izdelovali skrle, s katerimi so pokrivali cerkvene in tudi ostale objekte.

Nekaj različnih vrst kamnin v Bistriškem vintgarju

Rimski kamnolom

Rimski kamnolom je bil po informacijsko-interpretacijski tabli ob vstopu v samo sotesko, najina prva resna »piflarska« točka potepa. 

Rimski kamnolom in intepretacija kamnin

Nahaja se le slab kilometer stran od izhodišča. Tam sva izvedela več oziroma ponovila znanje o poznavanju magmatskih in metaformnih kamnin in se ob leseni mizi okrepčala s sendvičema iz nahrbtnika.

Kljub temu, da ni smetnjakov, je bilo presenetljivo, da okrog ni bilo nobenih smeti, kar kaže na veliko vrednotenje obiskovalcev soteske. Tako kot od ostalih so tudi najine smeti romale z nami po celotnem potepu.

Rimski kamnolom je bila najina prva "piflarska" točka po infromacijsko-interpretacijski tabli na vstopu v Bistriški vintgar, obenem pa je odlična lokacija za počitek in malico

Kamnolom velja za največji do sedaj znani kamnolom marmorja na ozemlju današnje Slovenije. Ime je dobil po starih Rimljanih, ki so prepoznali lepoto in uporabno vrednost te metamorfne kamnine. Bel marmor so med drugim uporabljali za nagrobnike na nekropolah (grobiščih) na Ptuju (Petovio), Celju (Celeia) in v Šempetru v Savinski dolini. 

Nagrobnik v nekropoli v Šempetru v Savinski dolini.
Vir: Wikimedia Commons

Ančnikovo gradišče

Nato sva se podala do Ančnikovega gradišča, ki leži na nadmorski višini 750 m. Pot do njega je od križišča poti proti Svetim trem kraljem razmeroma strma, ob poti navzgor so naju lepo (morda celo preveč 😛) greli sončni žarki.

Del poti do Ančnikovega gradišča

Križišče poti. Midva sva krenila levo od mostu

Tam je najino pozornost ukradla med drugim tudi gosenica

Ančnikovo gradišče. Tam si obiskovalci lahko natočimo vodo

Na gradišču si obiskovalci lahko ogledamo ostaline gradišča, katerega začetki se datirajo v 4. stoletje našega štetja. Njegovi prvotni prebivalci so bili staroselci, ki so se pred preseljujočimi ljudstvi umaknili na varnejše. Poleg Ančnikovega gradišča so naselili še druge vzpetine, kot sta Brinjeva gora in Ptujski grad. 

Staroselci so se preživljali predvsem s poljedelstvom, gozdarstvom in obrtmi. Večino lončenih posod in orodja ter drugih vsakdanjih predmetov so izdelali sami, boljše predmete pa so kupovali v Panoniji.

Gradišče je verjetno pogorelo pred sredino 5. stoletja, nato pa so ga v 7. stoletju za dve stoletji naselili Slovani. Po 9. stoletju Ančnikovo gradišče ni bilo nikoli več naseljeno.

Ostaline obzidja Ančnikovega gradišča

Razgledišče

Ančnikovo gradišče je imelo pomembno strateško lego, zaradi česar je tam stala tudi vojaška postojanka. Prebivalce in njihovo premoženje je varovalo, kot je to značilno za gradišča, obzidje, proti severovzhodu in vzhodu pa strme skalnate stene.

Razgledišče

Pomena strateške lege sva se zavedala šele, ko sva se podala po poljski poti do razgledišča, kjer sva poleg toponimov vrhov, krajev in vodnih teles, zavrtela interpretacijsko kolo. Preko slikovnega gradiva sva lahko opazovala prikazane rekonstrukcije sprememb, ki so se na tistem prostoru skozi čas dogajale.

Zavrtimo kolo in izvemo, kaj se je dogajalo na prostoru Ančnikovega gradišča skozi čas

Do Ančnikovega gradišča in razgledišča lahko prispeš tudi iz bližnje Jurišne vasi.

Čudovit razgled iz razgledišča

       👉 Namig: Obišči spletno stran TIC-a Slovenska Bistrica, shrani si zloženko in se podaj v Bistriški vintgar. Razišči tudi druge znamenitosti, ki so v okolici Slovenske Bistrice!