Sprehod do skrivnostne cerkvice sv. Antona in stare trte v Šepuljah na Krasu

Danes bi vam rada predstavila enega od najinih krajših potepov po kulturni krajini Krasa, vendar nič manj zanimivega od tistih daljših. Zanj sva se odločila po službi. Oba imava namreč precej »sedečo službo,« zato jo rada popoldne ali zvečer mahneva na kakšen manjši ali nekoliko daljši sprehod, odvisno od počutja, vremena, časa …  

Midva so jo mahnila do cerkvice do sv. Antona puščavnika pri Šepuljah, ki se nahaja tako rekoč na travniku, obdanim z gozdom. Ob njej se nahajata še kal in pastirska hiška. Ko sem bila v času srednje šole prvič tam, sem burila domišljijo o gotskih vampirjih, ki naj bi se zbirali pri tisti cerkvici. Vendar je to najbrž malo verjetno. Kljub temu cerkvica s pastirsko hiško in kalom ostaja privlačna, skrivnostna in vredna obiska!

 

Cerkvica sv. Antona puščavnika pri Šepuljah

Najin potep se je začel v Šepuljah, od koder sva jo odrinila proti cerkvici, nato pa sva jo mahnila do ceste Filipčje Brdo-Križ ter se iz Križa vrnila v Šepulje, kjer sva si ogledala še staro trto.

Lokacija Šepulj
Podlaga: Open Street Map

Celotna pot je trajala z nekoliko daljšima postankoma pri cerkvici sv. Antona puščavnika in pri stari trti okrog eno uro in je znašala okrog štiri kilometre. Nudila je tudi čudovit razgled na kriško in tomajsko cerkev ter šepuljsko pršutarno KRAS, privlačen je bil tudi del poti med vinogradi.

Skica potepa do cerkvice sv. Antona in stare trte v Šepuljah na Kras
Podlaga: Open Street Map

ŠEPULJE

Šepulje so kraška gručasta vasica v občini Sežana. Ležijo na dobrih 350 m nadmorske višine med vasema Križ in Tomaj, nedaleč stran pa se nahajajo še vasi Utovlje, Grahovo in Filipčje Brdo. 

Severozahodni del vasi je vpisan v Register kulturne dediščine kot naselbinska dediščina. Tam so domačije večinoma enonadstropne, krite s korci, vhod na dvorišče pa je skozi kalonjo. 

V središču vasi je ohranjen tudi kal s čistilnikom za vodo. 

Kljub temu, da je stavbni fond večinoma iz 19. stoletja, je vas obstajala že v srednjem veku, saj se omenja v devinskem urbarju iz konca 15. stoletja.

Kalonja, vhod v kraško domačijo v Šepuljah

Kal v središču Šepulj

CERKEV SVETEGA ANTONA PUŠČAVNIKA

Iz Šepulj sva zavila proti Dobravljam, nato pa naju je smerokaz usmeril desno, na makadamsko pot, ki pelje mimo pršutarne Kras do cerkvice sv. Antona. Ko prispemo k cerkvici, naletimo na travnik, obdan z gozdom. Poleg cerkvice sta tam še kal in pastirska hiška.

Cerkvica sv. Antona je bila zgrajena v poznem srednjem veku kot gotska cerkev. Obdana je s kamnitim zidom, ob vhodu na cerkveni plato raste lipa. Od zahoda proti vzhodu se zvrstijo lopa, krita s skrlami, in zvončnica, sledi ladja, v kateri se nahaja pevski kor, ter končno rombasto obokan prezbiterij na vzhodu. Cerkev je imela tudi zakristijo, ki je bila kasneje zazidana. Skupaj z lopo sta bili postavljeni leta 1731. Leta 1641 je bila cerkev povišana, kot lahko to preberemo na zunanji slavoločni steni.

Zunanjščina cerkvice sv. Antona puščavnika

Dediščinsko bogata je tudi njena notranjščina.

Notranjščina cerkvice sv. Antona puščavnika

Na njeni severni ladijski steni so še vedno ohranjene poznosrednjeveške freske, ki prikazujejo pohod svetih treh kraljev, ki so se prišli poklonit z darili novorojenemu Detetu. Zahodni del fresk severne ladijske stene je zaradi kasnejše gradnje kora deloma uničen.

Pogled na severno ladijsko steno cerkvice sv. Antona puščavnika.
Zahvaljujeva se tomajskemu župniku, Gabrijelu Vidrihu, ki nama je posodil ključe cerkvice

Poklon svetih treh kraljev Mariji in novorojenemu Detetu

V spodnjem delu monumentalnega prizora so naslikane živali, kot so srnjad, zajci, koze …, ter razni človeški prizori. Med njimi izstopata dva angela v drži molivcev, upodobljena na vzhodni strani ladijske stene. 

Upodobitev živali pod prizorom pohoda in poklona svetih treh kraljev na severni ladijski steni

Na enak način upodobljen prizor pohoda svetih kraljev najdemo tudi v cerkvici sv. Helene v Gradišču pri Divači, ki je delo enega od tesnejših sodelavcev Johanesa de Castua (Ivana iz Kastva), osrednjega avtorja poslikave v cerkvici sv. Trojice v Hrastovljah. 

Cerkvica svete Helene v Gradišču pri Divači, fotografirana leta 2019

Pohod in poklon svetih treh kraljev na severni ladijski steni v cerkvici svete Helene v Gradišču pri Divači

Fragmenta fresk vidimo tudi na zunanji slavoločni steni. Freske je na tem delu prekrivata stranska oltarja. Nad Marijinim oltarjem z inicialama AM je namreč viden fragment Križanega z žalujočo Marijo. Ob njiju je bila nedvomno upodobljena še ena figura, morda Janez Evangelist. Ravno tako je nad oltarjem Kristus srce viden detajl križa. Pasijonski cikel je najverjetneje potekal po celotni južni ladijski steni.

Upodobitev prizora iz pasijonskega cikla, ki ga je deloma zakrit z Marijinim oltarjem.

Ladijske stene so bile kasneje prebarvane z rdečimi vzorci na rumeni podlagi, nato pa z beležem.

Iz ladje se nato nadaljuje triosminski prezbiterij iz druge tretjine 17. stoletja. Ne glede na čas nastanka, je bil prezbiterij zgrajen v gotski tradiciji. O tem nam priča že njegovo rombasto obokanje, poslikano z raznimi, večinoma cvetličnimi vzorci.

Pogled na glavni oltar v prezbiteriju cerkvice sv. Antona puščavnika

Skoraj do stropa prezbiterija sega lesen baročni glavni oltar, v katerega je v nišo vstavljen kip sv. Antona puščavnika z atributi knjige, zvončka in prašička. Ti atributi so povezani s čaščenjem svetnika. »Svetega Antona puščavnika so zelo častili člani pobožne družbe hospitalitov ali antonianov, ki so vodili zavode za umsko prizadete. Darove za svoje oskrbovance so ponavadi nabirali sami: v rokah so imeli dolgo palico in z zvončkom so opozarjali na svoj prihod. Imeli so dovoljenje, da vodijo po mestnih ulicah prašičke, ki so jim bili podarjeni. Zaradi prašička je sveti Anton postal tudi zavetnik živinorejcev.« Tako so svetnikove atribute razložili v reviji Ognjišče. 

O sv. Antonu obstaja tudi hudomušna pesmica, ki se glasi:

»Če svet’ Anton me uslišal bo,

dal mi bo možička,

v zakol mu pa podala bom

rejenega prašička.«

(vir: spletna stran tomajske župnije)

KAL PRED CERKVICO SV. ANTONA PUŠČAVNIKA

Ena od najpogostejših in najenostavnejših oblik zbiranja vode na Krasu so bili kali. Pod tem pojmom se na Krasu pojmujejo antropogeno preoblikovane kotanje s položnim obrobjem, ki so bile namenjene predvsem napajanju živine. Vodotesnost je omogočala glina, ki se je večinoma že nahajala na dnu kotanj.

Poleg napajanju živine je kal pred cerkvico sv. Antona služil tudi pranju perila, otroci pa so se na njem v času zime tudi veselo drsali.

Pogled na kal in pastirsko hiško pred cerkvico sv. Antona puščavnika

PASTIRSKA HIŠKA

Pastirska hiška ob kalu in cerkvici sv. Antona je primer tipične pastirske kraške hiške, ki so jih pastirji uporabljali kot zavetišča v času paše živine.

Pastirska hiška pri cerkvici sv. Antona puščavnika pri Šepuljah

POT MED VINOGRADI

Pot naju je nato vodila do ceste, ki povezuje Filipčje Brdo s Križem. Cesta je posebej privlačna za sprehod, saj smo skoraj ves čas obdani z vinogradi. Previdni moramo biti le na promet, saj ni pločnika, je pa število avtomobilov precej nizko.

Del poti najinega potepanja je vodil po cesti med vinogradi

Trta refošk, iz katere bo nastalo vino teran

V tem delu so tudi izpričane najdbe stavbnih ostalin. Površinskih sledov ni.

Cesta ponuja tudi čudovit razgled na kriško cerkev, ki velja za značilen primer arhitekture iz 17. stoletja na Krasu. Ob njej se nahaja še vaška oziroma kumunska (tudi občinska) kašča iz leta 1777.

Pogled na kriško cerkev

KRIŽ

Cesta naju je nato pripeljala v Križ. Stari del vasi se ponaša s tipičnimi kraškimi domačijami, ki so večinoma 19. stoletja. Kljub temu je vas je obstajala že v srednjem veku.

Iz Križa lahko občudujemo razgled na tomajsko cerkev sv. Petra in Pavla, ki je bila pozidana leta 1637. V njej se nahaja bogata baročna oprema, v času fašizma na Primorskem pa jo je poslikal akademski slikar Tone Kralj.

Na griču, v daljavi, stoji župnijska cerkev sv. Petra in Pavla

Tomajska cerkev sv. Petra in Pavla, fotografirana novembra 2020

STARA TRTA

Nato sva s Križa prišla ponovno v Šepulje (vasi se stikata). Namesto k izhodišču sva jo ubrala še do stare trte, ki se nahaja na severozahodnemu delu vasi, pri Turkovi domačiji. Tam poteka tudi kraška vinska cesta.

Cesta do stare trte vodi mimo gostilne Šajna

Sprehodila sva se tudi mimo božjega znamenja iz sredine 19. stoletja

Občudovala sva lahko stare kraške domačije

In za kakšno trto gre? 

Gre za staro vinsko trto volovno, ob njej pa je še trta refošk, iz katere nastane zaradi zemlje, jerovice oziroma terre rosse rdeče vino, teran. V primerjavi z drugimi vini pa vsebuje velik odstotek mlečne kisline, ki blagodejno vpliva na prebavila in pospešuje tek. Odlično se poda k gurmanskim jedem, kot je na primer pršut. 

Stara trta v Šepuljah

Pogled na vinski trti volovna in refošk

ŠEPULJSKA PRŠUTARNA KRAS

Iz Turkove domačije imamo tudi lep razgled na šepuljsko pršutarno Kras.

Pogled na pršutarno Kras v Šepuljah (na levi strani)

Njene korenine segajo v petdeseta leta 20. stoletja, ko je z organizirano proizvodnjo pršuta začela takratna kmetijska zadruga. Proizvodnja pršuta je bila takrat razdeljena. Priprava in soljenje svinjskih stegen sta potekala v Sežani, sušila pa so se na podstrešjih pri kmetih kooperantih po Krasu.

Leta 1963 so v Kmetijski zadrugi Kras Sežana bogato lokalno znanje združili in začeli načrtno razvijati proizvodnjo pršutov, takrat se je pršut tudi začel označevati kot Kraški pršut.

Prva gradbena dela v Šepuljah so se začela leta 1976. Lokacija ni bila naključno izbrana, temveč so bile pred tem narejene številne temeljne analize, ki so pokazale, da je tamkajšnja mikroklima odlična za sušenje pršuta. 

Leta 1986 se je razvil blagovni znak Kras, ki obstaja še danes.

Pogled s Križa na šepuljsko pršutarno Kras

Bi se podali še kam?

👣Navdih za nadaljnji potep boste tukaj: Visit Kras