Pohodek na Kokoš - pohodek ob mejnih znakih: Tokrat z zgodovinarko Anjo Rože!

Meja je črta, ki razmejuje med seboj dve ozemlji z različnima jurisdikcijama. Na tak način je meja predstavljena na kartografskih kartah, v naravi pa postane vidna šele z njeno materializacijo. Tako na primer table ob cestah sporočajo, da prehajamo mejo med dvema občinama ali državama.

Mejni znaki se nahajajo tudi v naravi, zlasti ob poljskih in gozdnih poteh, ki povezujejo dve ozemlji, na pomembnih strateških območjih, ali pa tam, kjer je bilo mejo zaradi naravnih danosti težje označiti, ali pa tudi tam, kjer so se pogosto dogajali (oziroma se dogajajo) nezakoniti prehodi čez njo.

                📖 Preberi si o mejniku Križen drev v Mitskem parku Rodik tukaj.

Na današnjem slovenskem ozemlju je najstarejši prostorski mejnik iz časa starih Rimljanov. Označeval je mejo med mestnim območjema Akvilejo (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Hrani ga Narodni muzej Slovenije. Našli so ga potapljači v Ljubljani pri Bevkah na začetku tega tisočletja. Več prostorskih mejnikov, narejenih iz kamna, je ohranjenih iz obdobja med 17. in 19. stoletjem. Med nje umeščamo tudi mejne kamne, ki so postavljeni na pobočju hriba Jirmanec, na katerem stoji koča na Kokoši.

            📖 Več o prostorskih mejnikih si lahko prebereš tukaj.

Ne veva, ali ste vedeli ali ne, vendar koča na Kokoši je predelana karavla. To manjši stalen vojaški objekt, ki se nahaja v bližini državne meje in čigar primarni namen je nastanitev obmejnih enot.

 

Razglednica koče na Kokoši z mejnim kamnom. Razglednica je nastala okrog leta 2000. Lastnik: Srečko Rože, Vojaški muzej Tabor Lokev.

Do koče na Kokoši (lokalno Kokoška), kjer se lahko tudi dobro naješ, sva se nekega septembrskega petka odpravila z Anjo Rože, magistrico zgodovine in avtorico razstave Sežanski okraj in zahodna meja (1945–1954), ki je razstavljena v Vojaškem muzeju Tabor Lokev.

Na piflarskem pohodku na Kokoš se nama je pridružila ena in edina, zgodovinarka Anja Rože

S pohodkom, ki je trajal približno dobri dve uri, smo začeli pred nekdanjim lipiškim mejnim prehodom, nasproti trgovine Kompas Shop Lipica, v čigar bližini se nahaja zapuščena karavla iz časa socialistične Jugoslavije.

Prvi koraki do koče na Kokoši

Podali smo se po označeni makadamski poti do Kokoši, vendar smo že kmalu zavili levo, na označeno položno stezo, ki krajša makadamsko pot. 

Smerokaz, ki nas usmerja iz makadamske poti na stezo

Če se boš podal/a po njej, boš naletel/a na stražni stolp, ki je bil ravno tako zgrajen v času Jugoslavije. Čeprav je okolica nekoliko zaraščena, se lahko prebiješ do njega. Če boš pozoren/na, boš videl/a napise, ki so jih v opeko vklesali jugoslovanski vojaki. Plezanje po notranji kovinski lestvi pa ti zaradi tvoje varnosti odsvetujeva.

Pogled na stražni stolp

Primer podpisa jugoslovanskega vojaka v opeko stražnega stolpa

Po nekaj metrih nas steza pripelje na križišče, kjer se lahko odločimo, da bomo pot nadaljevali po strmi stezi, ob napisu TITO in občudovali lep razgled na vas Lokev in njeno okolico, ali pa da bomo pot nadaljevali po makadamski poti.

Mi smo se tokrat odločili, da jo mahnemo po položni makadamski poti, ki je priljubljena tudi med kolesarji. Pozorni moramo biti tudi na marsikatero motorizirano vozilo.

Nadaljevali smo po makadamski poti

Ko že skoraj prispemo na vrh Jirmanca in zavijemo h koči, bomo na levi zagledali grobo obdelan kamnit slop. Gre za mejni kamen, ki se omenja skupaj z drugimi mejnimi kamni, postavljenimi na pobočju Jirmanca, že v listini švarceneškega gospostva iz leta 1711. Kot označujeta izklesana grba, tržaška helebarda in pet krogov v obliki črke U (grb rodbine Petazzi oziroma slovenjeno Petači), je mejni kamen označeval mejo med gospostvom Švarcenek (dežela Goriška) in ozemljem mesta Trst. Obenem je obe ozemlji ločeval tudi od gospostva Fünfenberg (tudi Robida), ki je z razliko od švarceneškega ležalo vse do leta 1814 v Kranjski. S širitvijo državnega aparata v avstrijskih dednih deželah in nastajanjem drugih politično upravnih enot (občin, okrajev, okrožij in po letu 1848 cesarsko kraljevih okrajnih glavarstev), je mejnik začel dobivati še druge vloge. Ne glede na razpad teh upravnopolitičnih enot skozi čas je mejni kamen ohranil vlogo označevanja meje katastrskimi občinami Lokev, Gročana in Bazovica. Enako vlogo so ohranili tudi drugi mejni kamni, ki stojijo na pobočju Jirmanca oziroma v okolici lipiškega posestva, le da zaradi svoje lege ločijo le katastrski občini Bazovica in Lokev.

            📖 Te zanima več o mejnih kamnih? Preberi si tukaj.

 

Mejni kamen na Jirmancu. Od leta 2019 je vpisan v Register kulturne dediščine z EID: 1-30646 

Če nadaljujemo pot proti vzhodu, bomo prispeli do koče na Kokoši, predelane vojaške karavle, kjer se lahko odpočijemo, odžejamo in napolnimo naše želodčke.

Kratek počitek pri koči

Naša tričlanska ekipa jo je nato mahnila na vrh hriba Kokoš, ki se nahaja že na italijanski strani. Nekateri mu pravijo Velika Groblja. Pred letom 1711 je najverjetneje označeval mejo med švarceneškim gospostvom in ozemljem mesta Trst.

Anja prva na vrhu

 

Vrh Kokoši, nekateri ji pravijo tudi Velika groblja

Iz Kokoši lahko občudujemo razgled proti morju

Še lepše je opazovati slovensko in italijansko obalo pozimi

Nato smo se vrnili po isti poti nazaj, vendar le do križišča makadamskih poti. Tam smo jo mahnili po stezi, ki se vije tik ob državni meji. Na to nas opozarjata tabli in manjši prostorski mejniki, ki označujejo mejo na terenu.

Steza, po kateri smo nadaljevali piflarski potep

Tabla, ki označuje državno mejo

Današnja slovensko-italijanska meja je naslednica meje med nekdanjo jugoslovansko-italijansko mejo, ki je bila določena s sledečimi mednarodnimi akti:

•       z Mirovno pogodbo med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1947,
•       z Londonskim sporazumom leta 1954 in
•       z Osimskimi sporazumi leta 1975, s katerimi je bil dokončno določen potek državne meje.

             📖 Te zanima več o zahodni slovenski meji? Preberi si tukaj. 

Eden od prostorskih mejnikov, ki označuje državno mejo. Nekateri zemljevidi označujejo to lokacijo kot vrh hriba Kokoš

Za konec lahko rečemo, da kljub temu, da se od leta 2004, ko smo vstopili v Evropsko unijo in Schengensko območje, lahko prosto gibljemo med državama, meja še vedno obstaja in teritorialno zamejuje jurisdikciji obeh držav, vključno s prostorom pod njima in nad njima.

Tabla, ki označuje in opozarja na državno mejo. Kljub prostemu prehodu, državna meja še vedno ostaja

👉Sledi nama na najini Facebook strani Piflarja na zraku in ne oklevaj! Pojdi na zrak, pojdi na Kokoš! 🐔