Repentaborska cerkev in Pesniška pot

Danes bi vam rada predstavila najin sprehod po italijanskem Krasu, ki se je začel z ogledom repentaborske cerkve (Monrupino) in ki se je nadaljeval s sprehodom po poti treh pesnikov:

• Iga Grudna,
• Umberta Sabie in
• Srečka Kosovela.

Celoten sprehod traja približno eno uro časa.

Repentaborska cerkev

Repentaborska cerkev – cerkev Blažene Device Marije Vnebovzete

Na dominantnem mestu, kjer danes stoji cerkev Blažene Device Marije Vnebovzete pri Repnu, so si ljudje v prazgodovini sprva uredili gradišče. V rimski dobi je bilo gradišče spremenjeno v utrjeno rimsko utrdbo. Cerkev je bila zgrajena šele leta 1316, nato pa je bila adaptirana slabi dve stoletji kasneje leta 1512. Blagoslovil jo je tržaški škof Pietro Bonomo, ki je cerkvi dodelil tudi poseben sistem za odpustke. 

Cerkev Blažene device Marije Vnebovzete

V času osmanskih vpadov iz današnje Hrvaške čez Kras v Furlanijo (najhuje je bilo od 1469. do 1483. leta) je bilo okrog cerkve zgrajeno tudi obzidje, s čimer je bila cerkev spremenjena v protiosmanski tabor. Kot piše Peter Fister, so bile prav »utrjene cerkve« najpogostejše oblike kmečkih taborov. Služile so kot zatočišča pred osmansko vojsko, obenem pa so v njih čuvali kmečko in cerkveno premoženje. Zato je bila znotraj obzidja, ob cerkvici, zgrajena še srenjska hiša.

Ob obzidju

Srenjska hiša ob Marijini cerkvi

Marijina cerkev je sestavljena iz zvonika, ladje, zakristije in prezbiterija , v katerem se pod sedanjim stropom skrivajo značilna gotska rebra. Ker je cerkev posvečena Mariji, je slikar Clemente dei Neri leta 1912 v ladji upodobil Marijino vnebovzetje.

Notranjščina Marijine cerkve

Ob cerkvi in srenjski hiši je še župnišče, ki se imenuje po duhovniku Emilu Westerju. Na župnišču je, poleg njegovega doprsnega kipa, še spominska plošča padlim v prvi svetovni vojni. Posvečena je tudi padlim z vasi Vrhovlje in Voglje na slovenski strani meje, saj je cerkev do druge svetovne vojne nudila dušno oskrbo tudi njihovim prebivalcem.

Doprsni kip na župnišču, posvečen duhovnku Emilu Westerju

Spominska plošča padlim v prvi svetovni vojni

Od leta 1968 se v cerkvi odvija kraška ohcet, s katero domačini v značilnih kraških nošah obujajo staro poročno tradicijo.

            👀 Utrinke iz kraške ohceti iz leta 2022 si lahko ogledaš tukaj.

Ker stoji cerkev na dobri strateški lokaciji, lahko iz njenega platoja občudujemo razglede proti tržaškemu zalivu in svetišču na Vejni ter proti slovenskih kraških vasicam, kot so Vrhpolje, Dutovlje in Tomaj.

Razgled proti slovenskim kraškim vasem

Pesniška pot

Po ogledu repentaborske cerkve sva se spustila do zaselka Poklon, kjer sva stopila na Pesniško pot. 

Odhod do Pesniške poti

Pot, ki povezuje zaselek Poklon z vasjo Col, je bila odprta marca 2011, uredila pa jo je občinska uprava. Posvečena je trem pesnikom, Igu Grudnu, Umbertu Sabi in Srečku Kosovelu. Njihove portrete je v obliki doprsnih kipov upodobil likovni umetnik Klavdij Palčič, ob njih pa so še izbrani verzi njihovih del, zapisani v slovenščini in italijanščini. Z njihovo premišljeno umeščenostjo lahko sprehajalci občutimo ustvarjalno sobivanje človeka v naravi. Sporočilo poti izpostavlja obenem tudi pomen sožitja različnih kultur in narodov v Trstu in njegovem zaledju.

Sebastjan ob doprsnem kipu Srečka Kosovela

Pot posebej oživi ob velikem šmarnu. Takrat lahko ljubitelji poezije prisluhnejo verzom v slovenščini, italijanščini, rezijanščini, furlanščini in v drugih jezikih.

            👉Namig: pot si lahko popestriš tako, da ob spomenikih pesnikov prebereš kakšno izmed del predstavljenih pesnikov.

Romarska pot

Okrog petsto metrov dolgo Pesniško pot sva zaključila pri doprsnem kipu Srečka Kosovela. Od tam sva se povzpela po romarski gozdni stezi do repentaborske cerkvice, kjer sva občudovala sončni zahod. 

Romarska pot, ki povezuje Pesniško pot z Repentabrom

Sončni zahod s pogledom na tržaški zaliv