Letos praznujemo v Lokvi 600. obletnico izgradnje kapele Marije Pomočnice.
Kapela Marije Pomočnice je ena od najkakovostnejših
srednjeveških stavb ne le v Lokvi, temveč tudi na Krasu. Po izročilu naj bi jo
leta 1118 zgradili vitezi templjarji, vendar je njen nastanek za dobra tri
stoletja mlajši. Leta 1426 jo je dal zgraditi s pomočjo soseske kot pokopališko
kapelo Erhardus Swebzel. Kapela je bila kakovostno zgrajena iz lokalnega
materiala, apnenca, v gotskem slogu. V času baroka je v glavnih potezah dobila
današnjo podobo.
 |
| Pročelje gotske kapele Marije Pomočnice. |
Vas Lokev v srednjem veku
V času, ko je bila kapela zgrajena, je bila Lokev zelo pomembna vas. Fevdalni gospodje so bili sprva oglejski patriarhi, nato grofje Goriški, po njihovem izumrtju leta 1500 pa je vas prešla neposredno pod Habsburžane. Spadala je pod gospostvo Švarcenek, ki je imelo sedež v istoimenskem gradu v Brkinih (Podgrad).
Skozi vas je potekala pomembna
prometnica, ki je povezovala mesto Trst z zaledjem. Na njej so stale mitnice,
kjer so popotniki, tovorniki in prevozniki plačevali uporabnino ceste. Ena
izmed njih je bila v Lokvi. Veljala je za najbolj donosno mitnico. V pisnih
virih se prvič omenja leta 1286. Z njo je morda povezan celoten kompleks
današnjega vaškega jedra, na katerem so leta 1485 ali 1487 v slogu renesanse
zgradili obrambni stolp Tabor. Cerkev sv. Mihaela pa je najverjetneje nastala v
17. stoletju, morda pa je na njenem mestu stala že prej starejša cerkev.
 |
| Grad Švarcenek v Brkinih okrog leta 2015 |
Gotika
Gotika je evropski umetnostni slog, ki se je v 12. stoletju
razvil iz romanske umetnosti v severni Franciji. V arhitekturi jo prepoznamo
predvsem po šilastih lokih, križnorebrastem obokanju in sistemu zunanjih
opornikov. Gotski slog se je na Slovenskem začel intenzivno širiti v 13.
stoletju, v 14. stoletju pa se je popolnoma razvil in se je obdržal vse nekje
do 16. stoletja.
Značilne gotske elemente prepoznamo tudi na lokavski kapeli. To so: profiliran portal na pročelju in dvodelno šilasto okno s trilistnim krogovičjem ter preproste konzole nekdanje stropne rebraste sheme v notranjščini.
Zvonik na pomolu in okno na pročelju kapele sta mlajša.
Zgrajena sta bila verjetno v času baroka.
Ali ste vedeli, da kapelina kamnita, skrlata streha, velja
za najstarejšo ohranjeno kamnito streho na Primorskem?
 |
| Gotski portal kapele Marije Pomočnice. |
Gradnja v srednjem veku
V času poznega srednjega veka oziroma v času gotike je današnje slovensko ozemlje zaznamovala izredno živahna gradbena dejavnost. V njej so se zrcalile tako gospodarske kot tudi družbenopolitične razmere.
Zahtevne gradbene naloge so bile v prvi vrsti najverjetneje omejene na potrebe
Cerkve, pri čemer pa so se kot naročniki, pobudniki ali donatorji odlikovali
tudi posamezni fevdalni gospodje. Odgovornost za izvedbo zastavljenih nalog pa
je bila izključno v rokah številnih kamnosekov in zidarjev, med katerimi so
imeli vodilno vlogo glavni mojstri. Ti so skupaj z vsemi delujočimi na
posameznih gradbiščih sestavljali posebne gradbene delavniške skupnosti, t. i.
stavbarske delavnice.
Kdo je lokavsko pokopališko kapelo zgradil, ne vemo. Sta pa
na profiliranem portalu in na gotskem oknu kamnoseška znaka pomočnika,
ki sta enaka tistim na grajski kapeli Žalostne Matere Božje v Predjami.
Kamnoseški znaki so domnevno služili za obračun plačila, pojavljali pa naj bi
se tudi kot osebno, avtorsko ali lastniško znamenje.
 |
| Kamnoseški znak na gotskem oknu kapele. |
Kako vemo, kdaj je bila kapela zgrajena?
Kljub temu, da je v izročilu ohranjeno, da so kapelo zgradili vitezi templjarji leta 1118, je kapela mlajšega nastanka.
Nad gotskim
portalom je napis v gotski minuskuli, ki nam v latinščini sporoča, da je dal
kapelo leta Gospodovega 1426 na čast vseh svetnikov in s pomočjo soseske
zgraditi Erhardus Swebzel. Bil je verjetno pripadnik nižjega plemstva iz gradu
Švarcenek.
Transkripcija napisa: Anno d(omi)ni M˚CCCC˚XX˚VI˚
(millesimo quadringentesimo vincesimo sexto (1426)) ● hoc opus fecit fieri er-
● -hardus ʃwebzel in hono(rem) ● S(an)ctor(um) o(mn)i(u)m cu(m) adiutorio ●
vicinor(um).«
Ali ste vedeli, da je bila gotska minuskula srednjeveška
pisava, ki se je razvila iz lažje berljive karolinške minuskule? Uporabljala se
je nekje od 12. stoletja, po letu 1500 se je začela opuščati.
 |
| Napis v gotski minuskuli, ki priča o izgradnji kapele. |
Obnova kapele
Zaradi različnih vremenskih neprilik je kapela skozi čas doživela nekaj poškodb. Župnija Lokev je lani uspešno kandidirala na javnem razpisu Ministrstva za kulturo za njeno obnovo. Za izvajalca je bil izbran konservator-restavrator Klavdij Zalar, odgovorna konservatorka pa je Minka Osojnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna enota Nova Gorica. Celoten projekt obnove je težak dobrih 30.000 EUR. Ministrstvo bo sofinanciralo obnovo v višini dobrih 15.000 EUR. Župnija bo kandidirala tudi na javnem razpisu Občine Sežana za obnovo kulturne dediščine, obenem pa poteka tudi denarna nabirka.
Vabljeni, da z obiskom kapele po svojih močeh darujete kakšen EUR za obnovo naše
kapele!
 |
| Gotski kip Marije z Detetom v kapeli Marije Pomočnice. |
Razstava
V kapeli je na ogled tudi razstava o kapeli skozi čas. Razstava bo na ogled do 25. maja 2027 po urniku Vojaškega muzeja Tabor Lokev ali po predhodni najavi:
• Srečko Rože, Vojaški muzej Tabor Lokev: 041 516 586
• Slavko Obed, župnik Župnije Lokev: 031 323 881
 |
| Iz uradnega začetka praznovanja izgradnje 600. obletnice z dne 24. maja 2026. |
Ali ste vedeli, da lahko Lokev doživite s turistično vodnico?
Vaš potep po Lokvi se lahko spremeni v pravo doživetje s
turističnim vodnikom. Aneja Rože Kravanja vas vabi na krajše in daljše sprehode
po Lokvi in njeni okolici. Z njo si lahko ogledate prečudovito vaško jedro
Lokve, v katerem stojijo eni od najpomembnejših objektov na Krasu: kapela
Marije Pomočnice, ki velja za eno od najpomembnejših sakralnih objektov na
Krasu, cerkev sv. Mihaela s simbolno bogatimi poslikavami Toneta Kralja in
obrambni stolp Tabor, eden od redkih primerov renesančne arhitekture pri nas.
Pišite ji na: e-pošto: aneja.roze@hotmail.com ali jo
pokličite jo na 041 963 336.
 |
| Pogled na vaško jedro Lokve. Arhiv KS Lokev (foto: Patrik Lovrin) |
Komentarji
Objavite komentar