Edino znano razpelo iz Limogesa v Sloveniji

Ali ste vedeli, da je v Lokvi na Krasu ohranjeno razpelo, ki je trenutno edini poznani in nedvomni izdelek limoških delavnic na Slovenskem?

Kopija limoškega razpela iz Lokve na Krasu. Last Župnije Lokev

Limoške delavnice

Limoges je bil v 12. in 13. stoletju eno od najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. Izdelki so bili zelo kakovostni in izredno priljubljeni. Razširjeni so bili na obsežnem območju od Skandinavije in Velike Britanije pa vse do Rusije in Izraela. Poleg njihove kakovosti je k njihovi distribuciji pripomogla tudi lega Limogesa. Ležal je namreč na romarski poti, ki je vodila iz Pariza v Santiago de Compostela. Po zgledu limoških delavnic so tovrstna razpela izdelovali tudi drugod.

Mesto Limoges v Franciji danes. Vir: Wikimedia Commons

Limoški emajlirani ciborij iz okrog leta 1200. Vir: Wikimedia Commons

Limoški Križani in lokalne izvedbe na Slovenskem

Na Slovenskem poznamo štiri primerke Križanih, ki tipsko ustrezajo opredelitvam Križanih iz limoških delavnic oziroma delavnic, ki so izdelovale Križane pod njihovim vplivom. Poleg lokavskega so poznani še Križani iz Kopra, Breginja in z Vrzdenca. Slednji trije so ohranjeni brez križa in so oblikovno skoraj do potankosti enaki. 

Le za lokavsko razpelo so strokovnjaki enotnega mnenja, da je bil zaradi svoje izjemno kakovostne izdelave in dobro vidnih najmanjših detajlov izdelan v Limogesu. Medtem ko so za ostala tri razpela prepričani, da gre za nekoliko poznejše izdelke lokalnih delavnic z srednjeevropskega prostora, ki so nastale pod vplivom tistih iz Limogesa.

Kako je limoško razpelo prišlo v Lokev?

O tem, kako je limoško razpelo s konca 12. ali z začetka 13. stoletja prišlo v Lokev, ni zanesljivih virov. Zagotovo ga lahko povežemo s pomembno prometno lego Lokve v srednjem veku, ko je skozi vas potekala pomembna prometnica Dunaj–Trst. V vasi je stala tudi dobro donosna mitnica, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1286.

V 19. stoletju je bilo razpelo postavljeno v kapeli Marije Pomočnice v Lokvi. »Vsak kristjan je pomočil prst v sveto vodo, ki je bila v kamnu pred kapelico in vstopivši v kapelico se je z istom prstom dotaknil razpela, ki je viselo na notranji strani, precej pri vhodu,« je zapisal kaplan in narodno zavedni delavec Virgil Šček leta 1919 v Lokavskih starinah po pripovedovanju domačinke.

Nato se je za razpelom izgubila vsakršna sled. Našel ga je prav Virgil Šček na enem od grobov na lokavskem pokopališču. Od takrat je limoško razpelo iz Lokve v lasti Župnije Lokev.

Gotska kapela Marije Pomočnice v Lokvi, zgrajena leta 1426. Letos praznujemo 600. obletnico od njene izgradnje. Vir: KS Lokev (foto: Patrik Lovrin)

Kristus, ki z razpela vlada

Limoško razpelo s korpusom Križanega je okrašeno z  večbarvnimi emajliranimi rozetami, prav tako je je v spodnjem delu v emajlu stiliziran kalvarijski hrib. Na zgornjem delu razpela je upodobljena Očetova roka, ki iz nebes blagoslavlja Jezusa Kristusa. Kristusovo telo je shematično nakazano in je v rahli S liniji, značilni zlasti za gotiko. Kristus, oblečen v opasico, nosi na glavi krono, njegove oči pa so obrnjene navznoter. Gre za upodobitev Križanega, ki ne trpi za ljudstvo, temveč vlada kot kralj s križa, kar je tipična romanska predstava Kristusa kot zmagovitega Odrešenika. Lokavski križani naj bi pripadal procesijskemu tipu razpela, ki so ga nosili na palici na čelu procesije. Ob njem so nosili sveti predmet čaščenja.

Kopija limoškega razpela iz Lokve na Krasu. Last Župnije Lokev

Več o limoškem razpelu iz Lokve in drugih lokalnih omenjenih izvedbah iz današnjega slovenskega prostora si lahko preberete v publikaciji Nardonega muzeja Kristus Kralj, ki je izšla leta 2021. Uredili so jo Darko Knez, Miha Mlinar in Miran Pflaum. 

Ogled limoškega razpela

Kopijo limoškega razpela, ki jo je izdelal Narodni muzej Slovenije ob pripravi razstave Kristus Kralj si lahko ogledate v lokavski kapeli Marije Pomočnice. Poleg razpela si boste lahko ogledali tudi razstavo o kapeli skozi čas.

Razstava bo na ogled do 25. maja 2027 po urniku Vojaškega muzeja Tabor Lokev ali po predhodni najavi:

• Srečko Rože, Vojaški muzej Tabor Lokev: 041 516 586

• Slavko Obed, župnik Župnije Lokev: 031 323 881

Lahkih nog po Lokvi

Raziščite Lokev s pomočjo turističnega zemljevida!

V fizični obliki ga najdete pri turističnih ponudnikih v Lokvi, v pdf obliki pa je dostopen tukaj: https://drive.google.com/file/d/1XvGreN8Jc2EkFYnAbAQPN7F9F4woVLP8/view?usp=sharing

Veduta Lokve na Krasu. Vir: KS Lokev (foto: Patrik Lovrin)

Ali ste vedeli, da lahko Lokev doživite s turistično vodnico?

Vaš potep po Lokvi se lahko spremeni v pravo doživetje s turistično vodnico. Aneja Rože Kravanja vas vabi na krajše in daljše sprehode po Lokvi in njeni okolici. Z njo si lahko ogledate prečudovito vaško jedro Lokve, v katerem stojijo eni od najpomembnejših objektov na Krasu: kapela Marije Pomočnice, ki velja za eno od najpomembnejših sakralnih objektov na Krasu, cerkev sv. Mihaela s simbolno bogatimi poslikavami Toneta Kralja in obrambni stolp Tabor, eden od redkih primerov renesančne arhitekture pri nas.

Pišite ji na: e-pošto: aneja.roze@hotmail.com ali jo pokličite jo na 041 963 336.