Ko je vroče, se lahko odpraviš na Vroče!

 

Izvir Vroče

V teh dneh so Slovenijo zajele obilne padavine, ki v mnogih predelih Slovenije povzročajo katastrofalne posledice.

Nasprotno pa so se prebivalci Krasa do izgradnje javnega vodovoda še v času socialistične Jugoslavije soočali z nezadostno količino vode, ki bi jim omogočala normalno življenje, kot ga poznamo danes. Zato so še kako cenili vodne zbiralnike in maloštevilne izvire.

V tem prispevku ti bova predstavila Vroče, izvir nad vasjo Prelože, kamor se lahko podaš v vseh letnih časih. Tudi poleti! Drevje ob poti ti bo skoraj ves čas delalo senco. Vseeno pa moraš imeti s seboj zadostno količino vode, dobrodošla je tudi pohodniška obutev.

Kamnita pokrajina z malo vode

Začnimo s Krasom ...

Na kaj pomisliš ob besedi Kras?

Ali sta se ti v misli prikradla teran in pršut?

Pa morda določeni kraji, kot so Štanjel, Lipica in Sežana? Morda Škocjanske jame?

Najbrž si na vsaj nekaj od naštetega prikimal/a, kajne?

Pogled, ki ga moraš doživet in fotografirat, ko greš do Škocjanskih jam!

Ali veš, da so Kras v preteklosti precej drugače opisovali kot ga danes? Ljudje, ki so na Krasu prebivali ali po njem potovali, so ga opisovali večinoma kot kamnito in nerodovitno pokrajino z veliko burje in z malo vode.

»Ta dežela je popolnoma in čezmerno kamnita. Je tudi toliko gričev, hribčkov in grb, kakor je valov v viharnem morju; tako da si nasploh v ničemer ni bolj enaka kakor v neenakosti, in nič ji ni tako ravno kakor razgibanost. V nekaterih krajih se sicer vidi nekaj milj naokoli, vendar vse je sivo in le malo je zelenega, ker je povsod prekrit s kamenjem,« je o Krasu napisal Janez Vajkad Valvasor.

S kamnom naj bi bila tudi povezana tudi sama beseda Kras, ki naj bi bila indoevropskega izvora. Izhajala naj bi iz besede kara ali gara, kar pomeni kamen.

Vas Lokev v času Avstro-Ogrske.
Last: Vojaški muzej Tabor Lokev

Voda hitro pronica v podzemlje

Prav kamen je bil tisti glavni »krivec,« da je ljudem na Krasu primanjkovalo vode. Čeprav pade na Krasu precej padavin (nekje med 700 in 900 mm), padavinska voda hitro pronica v kraški vodonosnik. Karbonatni masiv Krasa gradijo namreč zakraseli in dobro prepustni kredni apnenci in deloma dolomiti v debelini več kot 1000 m. Tako so si morali ljudje na Krasu za svoje preživetje in preživetje svoje živine, graditi vodne zbiralnike (vodnjake – štirne, kale, lokve in t. i. štirne odprtega tipa, podobne lokvam), da so vsaj nekaj padavinske vode zadržali na površju.

Štirna Stanka, po izročilu najstarejša javna štirna v Lokvi

Po vodo se je bilo treba odpeljati z vozovi

Najhuje je bilo v času zimskih in poletnih suš, ko se je gladina vode v vodnih zbiralnikih znižala. Takrat so se morali možje z vozovi podati po vodo do vodotokov, kot sta reki Reka in Raša, ali do Doberdobskega jezera.

Voz zapravljivček z vasi Prelože pri Lokvi.
Last Vojaškega muzeja Tabor Lokev

                    👉 Preberi še: Voz zapravljivček

 👉Preberi še: Pomen lokavske lokalne ceste

Pravi srečneži so bili tisti, ki so živeli na prehodnem Krasu, torej na robu karbonatnega masiva, ki se že stika s slabo prepustnim eocenskim flišem. Ta ima namreč pomembno funkcijo neprepustne pregraje. Kjer je fliš prekinjen, se pojavljajo številni kraški izviri. Ti so pomanjkanje vode za nekaj časa nekoliko ublažili, nato pa so se morali možje podati z vozovi po vodo do bolj ali manj oddaljenih vodotokov.

Fliš in apnenec

        

Izvir Vroče

Med temi srečneži so bili tudi prebivalci Lokve in Prelož, vasi, ki danes ležita na jugovzhodnem delu občine Sežana in na tako imenovanem Gornjem Krasu. Nad vasjo Prelože se nahaja vrh najvišji vrh Krasa Veliko Gradišče (742 m. n. v.), ki leži na zaplati fliša, obdanega z apnencem. Kjer se kamnini stikata, pridejo na dan izviri, kakršne so Vroče.

Čeprav boš na zemljevidih zasledil/a ime Vroček, ga domačini imenujemo Vroče kar naj bi bilo staro ime za izvir. 

Kal pred izvirom Vroče

           👉 Preberi še: Prve poti ne pozabiš nikoli!

Ko je začelo zmanjkovati vode v štirnah, je bilo treba it na Vroče

Potem, ko je začelo zmanjkovati vode v vodnjakih in kalih, so se ženske s škafi in drugimi posodami odpravile peš do izvira Vroče.

»Moja pranona je hodila gor na Vroče tudi po vodo. In kdaj se je zgodilo, da ko je prišla nazaj, da je prevrnila škaf ravno pri prtonu. Tako je morala it še enkrat gor na Vroče. Vendar ni bilo tako enostavno. Morala se je zopet postavit v vrsto. Otroci so čakali lahko tudi po celo noč, da so prišli do vode. Prišlo je tudi do pretepov in kreganj« (Slavko Cerkvenik, 1. 9. 2017, zapis hrani Aneja Rože)

Pot do izvira

Gradnja vodne jame

O gradnji vodne jame na Vročah sicer nisem zasledila zapisov v arhivskemu gradivu, mi pa je eden od domačinov, Matjaž Stopar, ki je sodeloval pri prenovi izvira in njegove neposredne okolice v 90-tih letih, pripovedoval:

»Preden smo začeli z deli, smo povprašali starejše vaščane, kaj lahko pričakujemo. Bine Brićov (Albin Mljač s Prelož), ki se je rodil leta 1918, nam je pripovedoval, da je v času njegovega nonota ali pranonota, se ne spomnim dobro, v vas prišel nek strokovnjak za rudnike. Vaščanom je dal načrte, kako klesati, in ljudje so klesali« (Matjaž Stopar, 1. 11. 2017, zapis hrani Aneja Rože).

Obokan, "velban" rov do vodne jame

Zamisli o gradnji lokalnega vodovoda

Že v času Avstro-Ogrske so pojavile ideje o gradnji lokalnega vodovoda, ki bi oskrboval prebivalce Lokve in Prelož, vendar se niso uresničile. Ponovno so se pojavile v času, ko je Primorska po prvi svetovni vojni, pripadla Kraljevini Italiji. Pri delih za vodovod je sodelovalo (tudi) domače prebivalstvo.

»Binetov oče in ostali Preložci so podnevi delali gor [na Vročah, op. a.], ponoči pa so po dogovoru, na skrivaj, rušili tisto, kar so naredili. Tako vodovod ni bil nikoli dokončan. Naredili pa so Tonjev kal in koriti za napajanje živine [v Preložah, op. a.]« (Matjaž Stopar, 1. 11. 2017, zapis hrani Aneja Rože).

Tonjev kal (tudi kal v Meriščih) v Preložah

Voda po vodovodu je v hiše Lokavcev in Preložcev pritekla šele leta 1978. Pri izgradnji vodovoda so skupaj sodelovali domačini in vojaki Jugoslovanske ljudske armade.

Spominsko obeležje zaključka gradbenih del vodovoda v Lokvi in Preložah

V vodi plavajo majhni dojenčki

Ali si vedel, da so bili otroci nekoč prepričani, da so v vodi z Vroč majhni dojenčki, ki očem niso vidni? Ko so njihove mame spile vodo z Vroč, naj bi zanosile.

                Preberi še: Ko otrok ni prinesla štorklja, ampak voda iz Vroč

👣Pot pod noge

Sedaj te najbrž zanima, kako se lahko sprehodiš do Vroč, kajne?

Čeprav obstaja kar nekaj aplikacij, ki te bodo pripeljale do Vroč, te vabiva k branju najinega naslednjega prispevka, v katerem te bova opozorila tudi na znamenitosti ob poti.

Na vrhu hriba Veliko Gradišče

📚Preberi več ...

Te zanima več o vodni infrastrukturi Lokve in Prelož? 

    Preberi še: Preskrba z vodo v vaseh Lokev in Prelože v prvi polovici 19. stoletja

Objavljeno slikovno gradivo je bodisi najina last bodisi last Vojaškega muzeja Tabor Lokev, zato ga, prosim, ne deliti brez najinega dovoljenja ali dovoljenja navedenega muzeja. Hvala!