Na poti do izvira Vroče |
Zadnjič
sva se razpisala o Vročah, redkemu izviru na Krasu, ki leži nad vasjo Prelože
pri Lokvi (občina Sežana).
Nekaj
zanimivosti o izviru Vroče:
- Vroče pomeni izvir
- Izvir leži na prehodu s slabo vodoprepustnega
fliša na zelo dobro prepustni apnenec
- Nad izvirom je hrib Veliko Gradišče,
kjer je bilo v času prazgodovine tudi gradišče (od tod tudi ime)
- Na Vroče so ženske iz vasi Lokev in
Prelože v času suš hodile po vodo
- Lokalnega vodovoda v času
Avstro-Ogrske in Kraljevine Italije na Primorskem ni uspelo vzpostaviti
- Vroče so priljubljen cilj oziroma postajališče pohodnikov in kolesarjev
Vhod v izvir Vroče |
Ampak
kako prideš do Vroč?
Na
voljo so različne aplikacije, ki te usmerjajo, ne povedo pa ti
zanimivosti, ki jih srečaš na poti.
Zato
sva tu midva!
Za
razliko od aplikacij ti bova predstavila ne le pot do Vroč in Velikega
Gradišča, najvišjega vrha Krasa, temveč tudi znamenitosti, ki ležijo na poti.
Zakaj
sva izbrala to pot?
Do
Vroč in Velikega Gradišča lahko prideš iz različnih smeri, iz Vrhpolj, Gročane
(Italija), hriba Kokoš …, vendar je pot z izhodiščem v Lokvi najkrajša, Vroče
pa so tako Lokavcem kot tudi Preložcem pomenile vir preživetja s pitno vodo,
potem ko je te začelo zmanjkovati v vodnjakih.
Nekaj
podatkov o poti
- Zahtevnost: lahka označena pot.
- Čas: Lokev–Prelože–Vroče: okrog 1h; Vroče–Veliko Gradišče: ok. 20 min.
- Nadmorska višina: Vroče: 634 m. n. v.; Veliko Gradišče: 742 m. n. v.
- Oprema: ker gre za gozdno pot, ti toplo priporočava pohodniško obutev.
In kaj boš srečal na poti? Katere znamenitosti se nahajajo na poti poleg izvira in vrha hriba?
Spodaj sva na kratko opisala obe vasi, Lokev in Prelože, ter druge znamenitosti, v pomoč pa prilagava še skico poti z označenimi znamenitostmi.
Najina skica poti iz Lokve do Prelož in naprej do Vroč in Velikega Gradišča z označenimi znamenitostmi |
Znamenitosti
Lokev
Najino izhodiščno mesto je bilo vaško jedro, kjer sva tudi pustila avto.
Lokev
je kraška vas, ki se prvič omenja leta 1234, poseljena pa je bila že v
prazgodovini in v antiki. Skozi vas je že v srednjem veku vodila glavna prometnica
Trst–Ljubljana–Dunaj. Zaradi velike pretočnosti prometa je bilo v Lokvi precej furmanskih gostiln. Župnijska
cerkev slovi po poslikavah akademskega umetnika Toneta Kralja, ob njej pa je
gotska kapela iz leta 1426. V bližnjem renesančnem obrambnem stolpu domuje Vojaški muzej
Tabor Lokev, največji zasebni muzej v Sloveniji, v neposredni bližini pa se nahaja Fabianova muzejska trgovina. S turističnim vodičem Borisom Čokom
se lahko podaš do staroverskih znamenitosti. V vasi lahko okusiš lokalno
kulinariko in si ogledaš pršutarno, obenem pa si lahko privoščiš dober spanec.
Za vse turistične informacije je na voljo Turistično informacijski center.
Iz Lokve lahko štartaš tudi na druge hribe, kot sta Stari Tabor in Kokoš (Jermanec).
Pogled na historično jedro vasi |
👉 Preberi še: Oris zgodovine Lokve in Prelož
Prelože
Kraška
vasica, z južne strani v objemu hribov. Sprehodil/a se boš mimo Marijine
kapelice ter napisov iz časa po drugi svetovni
vojni, ko so ljudje z različnimi parolami na fasadah in kalonah svojih domačij sporočali željo po pripadnosti vasi oziroma Primorske k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. V centru vasi si boš lahko ogledal/a stari javni vodnjak (komunske štirne) iz začetka 20. stoletja in kal,
zgrajen iz bazena, ki je podzemno povezan z nižje ležečim koritom za
napajanje živine. Občudoval/a boš lahko tudi tipične kraške domačije.
Center vasi Prelože |
Javni
vodnjak (komunska štirna) v Preložah
Javni vodnjak je postavljen v centru vasi, kjer so se ob različnih priložnostih zbirali domačini. Tu je bilo tudi zborno mesto za razna skupna dela, kot je čiščenje kalov, popravljanje cest, kidanje snežnih zametov itd. Tem skupnim opravilom so pravili »robute«. Čeprav je na kamnitem oklepu vodnjaka, »šaplu,« vklesana letnica 1903, je bil ta zgrajen že 1902. Kopati in graditi ga je začelo 15 zasebnikov iz Prelož, ki so takrat štele 31 hiš, dokončal pa ga je nek drug obrtnik. Z razliko od drugih dotedanjih lokavskih javnih vodnjakov, v katere se je voda stekala s pašnikov in makadamskih poti, je imel preloški vodnjak narejen lov vode po žlebovih bližnjih hiš, ki so bili nameščeni na kamnite konzole. Tako je bil vse do zgraditve javnega vodnjaka v lokavskem vaškem jedru 1911 najsodobnejša komunska štirna v nekdanji občini Lokev (območje današnje KS Lokev).
Pogled na javni vodnjak (komunsko štirno) v Preložah |
👉Preberi več: Gradnja javnega vodnjaka pri Tabru
Kal
v Meriščih ali Tonjev kal
Kal v Meriščih ali Tonjev kal (imenovan po hišnem imenu domačije ob njem) je bil zgrajen po prvi tretjini 19. stoletja kot antropogeno preoblikovana kotanja za zbiranje vode. Današnjo podobo je dobil v času Kraljevine Italije, leta 1929. Takrat so bili zgrajeni tudi čistilniki za vodo, ki se je stekala s hriba v kal, in nižje ležeče betonsko korito za napajanje živine. V korito se je po ceveh pod zemljo stekala voda iz kala. Tako je bila za živino preskrbljena čistejša voda kot bi bila v kalu, zgrajenem na starejši način. Kal je bil obnovljen leta 2003. Zahodno od čistilnikov za vodo je še zasebna apnica (»japnca«).
Čistilniki za vodo kala v Meriščih ali Tonjevega kala |
Ob najinem pohodu na Vroče sva imela možnost videti alpake |
Lanišče (tudi Lanišča)
Do
kala v Lanišču (ali Laniščih) prideš po približno 10 minutah hoje iz Prelož. Gre za ostanek
nekdanjega dvojnega kala, ki kot tak še vedno živi v vaškem spominu starejših domačinov.
O njegovem obstoju pa priča tudi Franciscejski kataster. Po vaškem izročilu so
ženske in dekleta tu vlekle niti iz stebel lanu, ki so ga gojili v okolici. V preteklosti
je bil lan ena izmed glavnih surovin za oblačila. Od tod tudi ledinsko ime in ime kala.
Ostanek dvojnega kala v Lanišču |
Vroče
Eden od maloštevilnih izvirov na Krasu, zgrajen kot vodna jama z rovom že v času Avstro-Ogrske. Ko se je začela gladina vode v vodnjakih Lokve in Prelož v času suš nižati, so se k izviru peš odpravile domačinke, da bi oskrbele svoje družine s pitno vodo. Pred izvirom se nahaja tudi kal. Zamisli o lokalnem vodovodu se niso uresničile.
Skušajte si zamisliti, da je nastopila suša. Vode v domači štirni ob hiši ni. Ni je niti v vaških štirnah. Treba se je podati na pot na Vroče. Vendar niste edini. V vrsti čaka kar nekaj deklet in žena iz Lokve in Prelož. Čas zajemanja vode je določen, določena je tudi količina vode, glede na število družinskih članov. Končno zajamete vodo. Na pripravljen svitek morate pazljivo dati lesen škaf ali vedro, da se vam voda ne polije. V levi ali desni roki držite še eno vedro. Podate se domov. Po kolovozu se morate držati zravnano, saj bi v nasprotnem primeru polili vodo. Uspešno pridete v vas, veseli, da ste za družino prinesli vodo, enega izmed najpomembnejših pogojev življenja. Toda … Ojoj! Na neasfaltirani cesti se spotaknete ob večji kamen. Škaf se vam prevrne. Treba je spet po vodo na Vroče.
Izvir
in okolico je uredila preloška mladina v devetdesetih letih 20. stoletja. Nato
je steklo še nekaj manjših delovnih akcij.
👉Preberi več: Ko je vroče, se lahko odpraviš na Vroče!
Krajši počitek na Vročah pred odhodom na Veliko Gradišče |
Veliko Gradišče
Najvišji
vrh Krasa z nadmorsko višino 742 m.
Kot
že samo ime vrha hriba, ki se nahaja že v Občini Hrpelje-Kozina, je bilo tam v
prazgodovinski dobi gradišče. Gradišča so bila praviloma utrjena naselja na markantnih točkah, ki so zagotavljala otežen dostop, dobro varovanje
in nadzor nad okolico.
Na Velikem Gradišču so bili najdeni ostanki lončenine, ki govorijo o naselitvi v pozni bronasti in železni dobi. Veliko Gradišče je bilo poseljeno tudi v rimski dobi. Po vaškem izročilu naj bi gradišče v 5. stoletju uničil veliki hunski poglavar Atila.
Po dolgem času ponovno osvojen najvišji vrh Krasa |
Komentarji
Objavite komentar