Ob državni meji s pogledom na morje

Zadnjič sva s taboj delila piflarski pohodek na Kokoš, na katerem se nama je pridružila zgodovinarka Anja Rože. Skupaj smo opazovali prostorske mejnike iz časa 18. stoletja pa vse do časa samostojne Republike Slovenije. Danes bi s teboj rada delila še en potep ob državni meji, tokrat s pogledom na morje.

Na Kraškem robu leži vasica Socerb, nad katero se dviga istoimenski grad. Njegovi začetki segajo v 11. stoletje, ko je z gradom upravljal Ulrik II. Weimar Orlamündski. V naslednjem stoletju je grad prišel v roke oglejskih patriarhov in nato v roke tržaških škofov.

Grad Socerb s pogledom na Tržaški zaliv v Valvasorjevem delu Topographia Ducatus Carniolae modernae iz leta 1679

Pogled na grad Socerb, ki stoji na Kraškem robu nad Tržaškim zalivom

 

Ko je leta 1382 Trst priznal nadvlado Habsburžanov in ne Benetk, kot so to na primer storile sosednje Milje, je tudi Socerb postal Habsburški.

Na začetku 16. stoletja, v prvi habsburško-beneški vojni, so grad Socerb zasedle beneške čete. Vendar ga je uspelo habsburških četam ponovno zasesti leta 1511. Grad je tako stal na meji med Beneško republiko in Notranjimi avstrijskimi deželami oziroma Sveto rimskim cesarstvom.

Leta 1555 je grad skupaj z gradovoma Švarcenek (Podgrad pri Vremah) in Novi grad (Podgrad v Matarskem podolju) postal deželnoknežji fevd Petazzijev (slovenjeno Petačev). Leta 1622 so vsi trije gradovi skupaj s pripadajočimi posestvi postali njihova last.

Grad Socerb v Valvasorjevem delu Topographia Ducatus Carniolae modernae iz leta 1679

V sredini 18. stoletja je grad prešel v roke rodbine Salvai. Leta 1768 ga je Elizabeta baronica Salvai zaradi dolgov prodala Antoniu grofu Laderchiju Monteccucoliju iz okolice Modene. 

Njegovi potomci so sedež socerbske posesti nato prenesli v novozgrajeni dvorec Fünfenberg (tudi Robida) v bližini vasice Boršt, kjer so stale ostaline srednjeveškega gradu Mocco (tudi Muhov grad). 

Socerb in Fünfenberg sta najprej pripadala Kranjski, leta 1814 pa sta postala del novoustanovljenega Avstrijskega primorja (ta je na današnjem slovenskem ozemlju obsegal njegov zahodni del). 

Gospostvo Fünfenberg je prenehalo obstajati leta 1832, takrat se je njegovo ozemlje razdelilo pod koprski okraj in podgrajski oziroma lipiški okraj (kraj Lipa na današnjem Hrvaškem). V dvorcu Fünfenberg je kasneje deloval hotel Mocco, uničen pa je bil s požarom ob koncu druge svetovne vojne. 

Grad Socerb, ki je zlasti od udarca strele leta 1780 propadal, se je v drugi svetovni vojni znašel zaradi svoje strateške lege v središču bojev. V njem sta od leta 1944 delovala Varnostna obveščevalna služba in ljudsko sodišče. Danes je v njem restavracija. 

Grad Socerb danes

V bližini gradu (proti vzhodu) se nahaja še Sveta jama, v kateri je menda dve leti bival mladenič Servulus oziroma Socerb, ki je dal gradu in vasici tudi ime. Rodil se je staršema plemiškega rodu, mami Klemenciji in očetu Evlogiju. Ko je bil star 12 let, je začel prebivati kot puščavnik v omenjeni jami. Čudeži in vztrajno oznanjevanje krščanstva so šli rimskim oblastem v Trstu precej v nos, zato ga je dal rimski cesarski namestnik mučiti do smrti. Njegovi posmrtni ostanki se nahajajo v stolnici sv. Justa v Trstu. Goduje 24. maja.

Pogled v notranjščino jame, ki je bila v 17. stoletju priljubljeno romarsko svetišče

Po ogledu Svete jame, ki je menda odprta le v nedeljah, ti priporočava, da se vrneš do gradu in jo nato mahneš po nekoliko širši stezi ob Kraškem robu.

Zakaj?

Občudoval/a boš lahko čudovite razglede na Tržaški zaliv (kar je v dvoje ob sončnem zahodu še posebej romantično), obenem pa boš videl/a še ostaline varovanja državne meje iz časa socialistične Jugoslavije. 

Najprej boš opazil/a stražarnico, od koder se ti ponuja čudovit razgled na morje.

Stražarnica na Kraškem robu

Pogled iz stražarnice proti Tržaškemu zalivu

Martinček naju je prišel pozdravit

Ob nadaljevanju poti boš po nekaj metrih na vzhodni strani srečal/a razpadajoč betonski objekt, na katerem so vrezljana imena vojakov Jugoslovanske narodne armade. Še en betonski razpadajoč objekt se nahaja po nekaj metrih še na zahodni strani, torej na tisti strani, ki gleda proti morju.

Razpadajoči objekt na vzhodni strani poti

Podpisovanje na fasadi objekta

Razpadajoči objekt na zahodni strani poti

Ob nadaljevanju poti boš prišel/prišla na širšo makadamsko pot. S svojem potepom lahko nadaljuješ naprej, proti severu, nato pa jo na križišču mahneš proti zahodu. Zaradi podlage poti bodi ob hoji previden/predvidna. Če boš imel/a srečo, lahko srečaš ob ugodnem vremenu tudi kakšnega jadralnega padalca.

Kraška gmajna, ki jo lahko občuduješ, ko hodiš po širši makadamski poti

Pot, ki se odcepi od širše makadamske poti proti zahodu oziroma severozahodu

Ob boljšem opazovanju fotografije, lahko opaziš v zraku modro padalo

Po vzletišču jadralnih padalcev sva pot nadaljevala še nekoliko naprej, do vrha Mali Kras, kjer je še nekaj objektov iz časa, ko je JLA stražila državno mejo. V bližini vrha je tudi betonski prostorski mejnik in arheološko najdišče, ki je zaradi poškodb iz časa prve svetovne vojne precej slabo ohranjeno.

Razpadajoči objekt v neposredni bližini vrha Mali Kras

Vrh Malega Krasa

Prostorski mejnik kuka izza trave

Na tem mestu se je najin potep končal in vrnila sva na najino izhodišče pri socerbskem gradu.

Mimogrede, glede na lego poti in predmete, puščene na poti, lahko na potepu srečaš verjetno tudi kakšnega migranta.

👉Za konec te vabiva k branju o piflarskem pohodku na Kokoš, ki je bil ravno tako potep ob prostorskih mejnikih. Družbo nama je delala zgodovinarka Anja Rože. 

👉Hkrati pa te vabiva, da nama slediš na najini Facebook strani Piflarja na zraku.