V nizkem štartu za pusta hrusta!

Ker nas od pustne nedelje ločita le še dva tedna (!), se mnogi organizatorji, ponudniki in predvsem »pustarji« že pripravljajo na pusta. Vendar tudi če niste med njimi, se lahko na pust že začnete pripravljati!

Kako?

Na aktiven "piflarski" način!

Pustovanje ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo in mnoge pustne skupine so postale naša nesnovna dediščina, ki jo evidentira Slovenski etnografski muzej v Registru nesnovne dediščine, zanjo pa skrbijo mnogi muzeji in zlasti društva, ki jo ohranjajo živo (zato se je včasih definiralo nesnovno dediščino kot živo dediščino) in jo predstavljajo na raznih pustnih sprevodih in karnevalih. O tradicionalnih pustnih likih pa lahko izveste več tudi na mnogih razstavah po Sloveniji.

Iz otvoritve razstave Vrbišćih šjm v Slovenskem etnografskem muzeju 8. februarja 2023

Zakaj spoznavati slovensko pustno tradicijo?

Iz preprostega razloga! 

Tradicionalni pustni liki so gradniki lokalne in tudi slovenske identitete. Vsaka identiteta ima svoj v izvor v preteklosti. Če želimo razumeti sedanje pustovanje, se moramo ozreti v preteklost.

Začasna razstava o vrbišćih šjmah v Slovenskem etnografskem muzeju leta 2023

Kaj pa je nesnovna dediščina?

Kljub temu, da so zakoni suhoparni za branje, nam Zakon o varstvu kulturne dediščine zelo lepo razloži, kaj je nesnovna dediščina:

»Nesnovna kulturna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezani premičnine in kulturni prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža in jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.«

Beli lovec, lik iz pustne skupine vbišćih šjm, na stalni razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju. Fotografirano 2023.

Kje lahko na aktiven piflarski način spoznaš slovensko pustno tradicijo?

Kot rečeno na raznih pustnih sprevodih in karnevalih, kot so v Ptuju in na Cerknem … ali pa na območju občine Ilirska Bistrica!

Na območju občin Ilirska Bistrica in Kozina sta v Register nesnovne kulturne dediščine vpisani dve tradicionalni pustni skupini. To sta vrbiške šeme in škoromati.

Vse do 14. februarja imate možnost v Pavlovčevi galeriji Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici možnost, da si ogledate razstavo Vrbišće šjme, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej. Po ogledu razstave se lahko zapeljete še do Podgrada, kjer je postavljena stalna razstava o škoromatih. 

Kdo pa so sploh so Vrbišće šjme?

To so pustna skupina z okoli šestdesetimi liki iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici. Najstarejši znani ohranjeni dokument o pustnih likih iz Vrbice je fotografija iz leta 1935. Takrat je skupina, ki je obiskala Ilirsko Bistrico, štela 28 likov.  Po drugi svetovni vojni so pustovanje obnovili. Poleg moških od leta 1968 lahko sodelujejo tudi ženske.

Najstarejša fotografija vrbišćih šjm iz leta 1935

Liki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Najbolj prepoznavna in po nastanku najstarejša lika sta beli in črni lovec. Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, na pustni torek v vasi pripravijo poberijo, v sredo (na pepelnico) pa skupina pokoplje pusta.

Pustni liki vrbišćih šjm na začasni razstavi v Pavlovčevi galeriji Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici

Posebnost vrbiških šem so usnjene obrazne usnjene maske, imenovane larfe. Larfo ima vsak pustni lik. Njihova izdelava zahtevna posebna znanja in veščine, ustvarjalnost in iznajdljivost izdelovalca.

Modeli za izdelovanje larf na ogled na začasni razstavi o vrbišćih šjmah v Ilirski Bistrici

👉Več o razstavi najdete tukaj.

👉Tisti pravi piflarji pa si lahko o Vrbišćih šjmah lahko preberete več tukaj.

Kdo pa so škoromati?

Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Značilna je za vasi Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice.

Stalna razstava o škoromatih v Podgradu (občina Ilirska Bistrica)

Prva omemba, na podlagi katere škoromati utemeljujejo svoje izročilo, je dokument iz leta 1340, v katerem mestni magistrat v furlanskem mestu Čedad prepoveduje nastopanje v obleki scaramatta na ulicah v pustnem času. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja (kar naj bi ta beseda pomenila) s širokim črnim plaščem in svetilko. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja (škópita). Prva znana omemba škoromatih in škoromatiji na Slovenskem pa mnogo kasnejša, in sicer iz leta 1952.

Kleščar na stalni razstavi o škoromatih v Podgradu

Poleg kleščarja, ki je oblečen v črno in ima klešče v roki, imajo pomembno vlogo še škoromati z zvonci, ki nosijo kape s pisanimi papirnatimi rožami (mimogrede, znanje izdelovanja papirnatih rož je tudi pomembna nesnovna dediščina). Po njihovih kapah se škoromati iz različnih vasi tudi ločijo. Pomembno vlogo ima tudi poberin, ki je edini praznično oblečen.

Upodobitev sprevoda škoromatov na stalni razstavi o škoromatih v Podgradu

👉Več o škoromatih si lahko preberete tudi tukaj.

Pust je pršu!

Tradicionalne pustne like si lahko ogledate na pustni povorki v Ilirski Bistrici. Poleg tradicionalnih likov pa povorka vključuje tudi sodobne pustne maske.

👉Več informacij najdete tukaj. 

___________________________________

Kdo sva?

Sva Aneja Rože, zgodovinarka, in Sebastjan Kravanja, statik (gradbenik), par, ki se zelo rada potepa po naravi in raziskuje kulturne znamenitosti.

Spoznajte naju tukaj.

Sledite nama na najini FB strani Piflarja na zraku.

Pišite nama:

aneja.roze@hotmail.com

sebastjan.kravanja@gmail.com

Predvsem pa: piflajte se na svežem zraku in spoznavajte svet okrog sebe! 😀

Še več namigov za piflarske potepe pa najdete, če raziščete najin blog! 😉