Vojaški muzej Tabor Lokev je skupaj z Župnijo Lokev 24. maja letos po sveti maši odprl razstavo o gotski kapeli Marije Pomočnice skozi čas v Lokvi. S tem dogodkom se je začelo tudi uradno praznovanje 600. obletnice izgradnje kapele, ki jo bo letos Župnija skupaj z Ministrstvom za kulturo obnovila. Kandidirala bo tudi na javnem razpisu Občine Sežana za obnovo spomenikov.
Razstava o kapeli Marije Pomočnice predstavlja kapelo skozi
čas. V njej so na ogled kopija limoškega razpela iz 12. stoletja, najdenega v Lokvi,
stara ključavnica kapelinih vrat, fotografije notranjosti kapele nekoč in
dogodkov, ki so se odvijali v kapeli. Nekaj posebnega pa je kip Marije z
Detetom, ki je tako kot kapela iz 15. stoletja, o kateri je tudi predavala Aneja Rože Kravanja 13. junija 2026 v Kulturnem domu v Lokvi.
| Kip Marije z Detetom na poznobaročnem oltarju v lokavski kapeli Marije Pomočnice. Foto: Olga Knez |
Gotska kapela
Kip Marije z Detetom izvira iz lokavske kapele, ki jo je dal
zgraditi Erhardus Swebzel na čast vseh svetnikov in s pomočjo soseske leta
Gospodovega 1426. Današnjo podobo je kapela dobila v baroku.
Več o kapeli si lahko preberete tukaj:
![]() |
| Pročelje kapele Marije Pomočnice v Lokvi. Vir: arhiv KS Lokev (foto: Patrik Lovrin). |
Kako so upodabljali Marijo v času gotike?
Upodabljanje svetih oseb se je glede na dogme, doktrine in
miselnost spreminjalo skozi čas. V času gotike se je začel nov val čaščenja
Marije, Jezusove matere. Iz Kraljice nebes (Regina coeli) je postala milostna
priprošnjica in zaščitnica (Mater omnium).
Posvetili so ji veliko cerkva (če se samo na primer spomnite na Notre Dame de Chartres, Notre Dame de Paris, Notre Dame de Amiens idr.), morda ji je bila v času gotike posvečena tudi lokavska kapela. Obenem je Marijina podoba začela vse bolj zasedati prominentna mesta v cerkvah in drugih sakralnih objektih. Najdemo jo tudi upodobljeno kot arhitekturno plastiko na delilnih stebrih, kakršna je na primer Zlata Devica južnem portalu transepta stolnice Notre Dame de Amiens iz prve polovice 13. stoletja.
![]() |
| Zlata Devica južnem portalu transepta stolnice Notre Dame de Amiens iz prve polovice 13. stoletja. Vir: Wikimedia Commons. |
Okrog leta 1400 so se pojavile t. i. lepe Madone, pri
katerih se je združila materinska milina, čustvenost in eleganca z motivom
kraljice. Njihov »prihod« je že napovedala Marija z Detetom kraljice Jeanne
d‘Evreux iz 14. stoletja. Na Slovenskem lahko kot t. i. lepo Madono izpostavimo kip iz ptujskogorske delavnice iz okrog leta 1410, ki ga hrani Narodna galerija v Ljubljani.
V tem času je nastalo tudi več ikonografskih tipov, kot so: Pietà,
Marija zavetnica s plaščem, Marija v zaprtem vrtu, Marija v rožnem gaju, Marija
v žarkih, Maestà in še bi jih lahko naštevali.
Skupina Marijinih plastik »zahodne usmeritve«
Lokavski kip Marije z Detetom sodi med t. i. skupino Marijin
plastik »zahodne usmeritve«, za katere je značilno, da so vse narejene v lesu,
delavniško pa niso povezane med seboj. V slogovnem smislu jih povezuje odmik od
mednarodnega mehkega sloga in uveljavljanje novih realističnih form pod
zahodnim vplivom. Zanje so značilni tudi plastična kompaktnost forme, realizem
v obrazih in naravno gubanje oblačila. Najbolj kakovostna izmed njih je Marija z Detetom iz župnijske cerkve na Brdu pri Lukovici iz sredine 15. stoletja, ki
jo hrani Narodna galerija v Ljubljani, a dokaj visoko kakovost dosega tudi
lokavska.
Lokavska Marija z Detetom
Gre za lesen kip z južnotirolskimi in furlanskimi
karakteristikami, ki je bil izdelan okrog 1470. Visok je okrog 48 cm. Marija z
oglavnico in oblečena v brokat sedi na prestolu, njene noge počivajo na
polmesecu, v desnici drži zlato jabolko, z levico pa objema malega Jezuščka, da
ne bi padel. Ta namreč stoji na njenem stegnu in se igra z grozdjem, njegov
pogled pa je usmerjen k materi. Njuni kroni sta bili dodani v baroku.
![]() |
| Gotski kip Marije z Detetom na razstavi v lokavski kapeli Marije Pomočnice v Lokvi. Foto: Olga Knez |
Ogled razstave Marije Pomočnice v Lokvi
Razstava bo na ogled do 25. maja 2027 po urniku Vojaškega
muzeja Tabor Lokev ali po predhodni najavi:
• Srečko Rože, Vojaški muzej Tabor Lokev: 041 516 586
• Slavko Obed, župnik Župnije Lokev: 031 323 881
| Del razstave o gotski kapeli Marije Pomočnice v Lokvi. Vir: arhiv Vojaškega muzeja Tabora Lokev |
Poleg kapele si oglejte tudi ...
V Lokvi se lahko pohvalimo s tradicijo furmanskih gostiln,
pridelave pršuta in kamnoseštva. Pri nas si lahko ogledate vrsto kulturnih
znamenitosti, kot so najstarejša turistična jama v Evropi, cerkev s poslikavami Toneta Kralja in renesančni obrambni stolp, v katerem
deluje največji zasebni muzej v Sloveniji. Pri nas lahko spoznate tudi
skrivnostni svet staroverstva, uživate v kraški kulturni krajini, kjer vam
pričesko pogosto uredi gospa Burja, posebej živahno pa je septembra, v času
vaškega praznika, t. i. opasila sv. Mihaela. Prepričajte se sami!
Tukaj najdete turistični zemljevid Lokve.
Ali pa se podajte na potep s turistično vodnico
Aneja Rože Kravanja vas vabi na krajše in daljše sprehode po Lokvi in njeni okolici. Pišite ji na: e-pošto: aneja.roze@hotmail.com ali jo pokličite jo na 041 963 336.
![]() |
| Veduta Lokve. Vir: arhiv KS Lokev (foto: Patrik Lovrin). |




Komentarji
Objavite komentar