Tokratna objava je nekoliko drugačna od drugih, saj sva se tokrat odločila, da ti na kratko predstaviva povezavo med krajino, v kateri se nahajamo, in praznovanjem božiča oziroma novega leta.
Pri tem si bomo ogledali:
🍭 praznovanje zmage svetlobe nad temo,
🍭 zgodovino jaslic in
🍭 zgodovino božičnega drevesca.
 |
| Zimska idila v Trenti |
Veseli december je že na polno zaživel. Lučke so se prižgale, drsališča so se odprla, stojnice so postavljene, Miklavž je že obdaroval, kmalu se bo pisalo pisma Božičku in Dedku Mrazu ... Počasi se tudi pripravljamo na praznovanje božiča in silvestrovega, ko si bomo začeli srečnega in zdravega.
Tako pravi Dragotin Kette v pesmi Starec in ptica. Kljub temu, da je minilo več kot 120 let od nastanka te pesmi (Kette je umrl leta 1899), je ta kitica še dandanes aktualna. Rek, da se staro poslavlja, novo bo dobilo veljavo, je na ponovitvi vsako leto konec decembra. Vzpostavlja se cikel, ki pa ni sklenjen v krog, sicer bi se premikali le po krožnici. Leta ne bi tekla dalje, temveč bi bilo le leto 1 ali 2023. Vedno bi bilo isto leto. Tako lahko rečemo, da se premikamo po spirali v času.
Podobno je z naravo. Tudi v naravi se končuje en cikel in kmalu se bo začel nov. Iz zemlje bodo ponovno vzklili zvončki, trobentice in druge rože. Dnevi bodo spet daljši.
Zmaga svetlobe nad temo
Zimski sončni obrat
Konec starega in začetek novega leta se je v preteklosti začel z zimskim solsticijem (ali z zimskim sončnim obratom), 21. decembra. Zimski sončni obrat je trenutek, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem zenitu) navidezno najseverneje ali najjužneje na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Sonce se od poletnega solsticija, ki običajno nastopi 21. junija, pomika južneje, s čimer izgublja svojo moč. Z jesenskim enakonočjem, ki je 23. septembra, postajajo noči vse daljše in sonce se počasi poslavlja od nas. Vedno več je teme, manj pa je dneva. To traja do zimskega solsticija, s katerim pride do preobrata. »Sonce premaga temo« in dnevi postajajo počasi vse bolj daljši.
 |
| Sončni zahod na Krvavcu |
Kelti so na dan zimskega solsticija praznovali praznik, imenovan Yule ali Jul, kar v norveščini pomeni krog oziroma kolo. Verjeli so, da se mistično kolo življenja takrat ustavi. En cikel se konča in začne se nov.
Slovani so na ta dan v Karantaniji in Karnioli praznovali praznik boga Kresnika in prižigali krese.
Zato nekateri pravijo, da se pravo, naravno novo leto začne že 21. decembra.
Prvi januar postane prvi dan v letu
Stari Rimljani so sprva prvi marec praznovali kot prvi dan novega leta. Kasneje, z uvedbo julijanskega sončnega koledarja leta 46 pred našim štetjem (ta je zamenjal stari rimski nezanesljivi lunarni koledar) je 1. januar tudi uradno postal prvi dan v novem letu.
Z vzponom krščanstva je bil ta dan kot
poganski praznik odpravljen. Države so kot prvi dan novega leta začele praznovati na različne dneve, kot sta na primer božič in Marijino oznanjenje (25. marec). Tako je bilo vse do leta 1691. Takrat ga
je ponovno razglasil papež Inocenc XII. Še pred tem pa je bil sprejet
gregorijanski koledar.
Gregorijanski koledar
Gregorijanski koledar je z bulo Inter gravissimas je uradno uvedel papež Gregor XIII. leta 1582.
Glavna razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem so prestopna leta. Po julijanskem koledarju je prestopno vsako leto, deljivo s 4, po gregorijanskem pa so iz tega pravila izvzeta leta, ki so deljiva s 100, razen tistih, ki so hkrati deljiva tudi s 400. Leto 1900, ki je deljivo s 4, bi bilo po julijanskem koledarju prestopno leto, po gregorijanskem pa ne, saj ni deljivo s 400.
Božič
Pri
kristjanih začetek nečesa novega predstavlja božič, ko se obeležuje rojstvo
Jezusa, ki predstavlja »luč sveta,« in je pri pokristjanjevanju
poganov zamenjal rojstvo luči – Sonca.
 |
| Vir fotografije: Wikimedia Commons |
Kot
piše v Svetem pismu, sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem, da bi se, kot
je zaukazal cesar Avgust, popisala. Bil je čas, ko je bila Marija že visoko
noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev.
Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj
nista imela.
 |
| O dogodku Jezusovega rojstva si lahko prebereš tukaj. |
Kristjani se na ta praznik pripravljajo od prve adventne nedelje (to je prva nedelja v decembru) in s pomočjo adventnega venčka odštevajo štiri nedelje do božiča. Na božični večer gredo k praznični sveti maši polnočnici, kateri sledi naslednji dan še božična sveta maša. V spomin na dogodek Jezusovega rojstva pripravijo tudi jaslice.
Jaslice
Pri postavljanju jaslic se pripravlja scena z osrednjim dogodkom in glavnimi protagonisti, to je s figurami Svete družine, in s številnimi spremljajočimi akterji, figurami pastirjev, ovac, osla in vola, nadangela Gabrijela, Svetih treh Kraljev ali Treh modrecev iz Jutrovega, kot so jih sprva poimenovali.
Od kdaj postavljamo jaslice?
Za
prvega jasličarja velja Frančišek Asiški, ustanovitelj beraškega reda frančiškanov. V prvi
četrtini 13. stoletja je po vrnitvi iz Svete dežele s pomočjo živih jaslic
želel ljudem predstaviti Jezusovo rojstvo v Betlehemu, da bi si ga ti lahko
predstavljali in doumeli skrivnost utelešenja Božjega Sina. Ustanoviteljica
klaris, Klara Asiška, je nato spodbujala izvedbo jaslic v samostanih.
 |
| Vir slike: Wikimedia Commons |
Upodabljanje
jaslic v umetnosti pa se je začelo že pred sv. Frančiškom. Upodobitvam sledimo
vse od zgodnjekrščanske umetnosti do današnjih dni.
 |
| Vir fotografije in slike: Wikimedia Commons |
Jaslice, kakršne poznamo danes, pa so se pojavile v drugi polovici 16. stoletja. Vodilni pri vpeljevanju pospeševanja navade izdelave in postavljanja jaslic so bili jezuiti. Kot je znano, so postavili prve jaslice s figurami v svojem kolegiju Coimbri na Portugalskem leta 1560. Prve take jaslice v cerkvi pa so bile dve leti kasneje v Pragi na Češkem.
Kaj pa pri nas?
Na
današnje slovensko ozemlje so upodobitve Jezusovega rojstva prišle s
frančiškani v 13. stoletju, ko so se pri nas oblikovala mesta. Svoje
samostane so frančiškani ustanovili na primer na Ptuju in v Ljubljani ter v
Kopru in Piranu, ki sta spadala pod Beneško republiko.
 |
| Atrij v frančiškanskem samostanu v Piranu |
Na
širjenje izdelave in postavljanja jaslic pa so tako kot drugje tudi pri nas močno vplivali
jezuiti. Najprej so v prvi polovici 17. stoletja začeli prikazovati
ljudem božični dogodek z gledališko igro, nato pa so zaradi potrebe, da
bi ljudje o Jezusovem rojstvu in učlovečenju Boga lahko razmišljali tudi ko
gledališke igre ni bilo, postavili figure, ki so molče in brez premikanja
prikazovale tisto, kar se je odvijalo na odru. Prve take dokumentirane
jaslice na Slovenskem so bile postavljene v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v
Ljubljani leta 1644. Pri drugih redovih so se pojavile približno stoletje
kasneje. Leta 1828 so nastale prve jaslice kulisnega tipa v Kranju.
 |
| Vir razglednice: Wikimedia Commons |
Tako
kot drugje so tudi pri nas postavljali jaslice najprej premožnejši,
torej plemstvo in meščanstvo, kar se je zgodilo v času baroka. Med nižje
sloje pa so vstopile zelo pozno. Postavljene jaslice so odražale tudi socialno-ekonomski
položaj družine. Manj premožni so jih kupili ali delali iz gipsa ali rezali kar
iz papirja. Nekateri so si jih tudi izrezljali iz lesa.
 |
| V ospredju sta na mahu postavljeni figuri dveh ovac, ki sta bili izdelani v 19. stoletju. Sta ostanek jaslic Justine Živic, poročene Rože. Justina jih je dobila v dar od svoje matere Emilije. Pri Rožetovih sta se postavljali še dolgo po Justinini smrti. Danes so v lasti Srečka Rožeta. Fotografija je bila zajeta leta 2019, ko je Vojaški muzej Tabor Lokev postavil v kapeli Marije pomočnice v Lokvi razstavo Dete v jaslih leži. Vir fotografije: arhiv Vojaškega muzeja Tabor Lokev |
Podoba jaslic
Sama podoba jaslic pa ni odvisna le od časa, temveč tudi od prostora, v katerem se nahajamo.
Prizor
jaslic je domač in vzbuja pri ljudeh toplino – mama in oče pri
novorojenemu otroku. Obenem gre za verski prizor, ki predstavlja rojstvo
Odrešenika kristjanov, ki stoji ob strani vsakomur izmed njih. Ljudje se s tem
prizorom poistovetimo in ga želimo predstaviti čim bolj »po svoji
meri.« Jaslice iz drugih celin, kamor so jih odnesli misionarji, se nam
zdijo tuje, kljub temu, da predstavljajo isti prizor.
 |
| Jaslice postavljene v katoliški katedrali v centru Sarajeva |
 |
| Afriške jaslice. Vir: Wikimedia Commons. |
Zaradi
tega se ob izdelavi jaslic izdeluje tudi imitacija domače pokrajine. Tako
na primer afriške oziroma egiptovske jaslice lahko prikazujejo vsakdanje
življenje ob Nilu, v Kranju pa je na primer sestavni del imitacije domače
pokrajine Triglav z Aljaževim stolpom.
 |
| Del jaslic v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v centru Kranja leta 2020. Na fotografiji je upodobitev Triglava z Aljaževim stolpom, spodaj pa je upodobitev Kredarice |
 |
| Del lanskih lokavskih jaslic. Uprizorjena je domišljijska pokrajina. Snov je črpana iz elementov domače, lokavske krajine. To sta zlasti kapelici Sv. Trojice (levo) in Sv. Notburge (desno) (delo Srečka Rožeta) in polje žita. Ob desnem robu fotografije pa vidimo figuri slona in kamele, s katerima naj bi prijezdili sveti trije kralji iz vzhoda. Foto: Anja Rože |
Sveto
pismo tudi ne
omenja ne krave ne osla ne ovac, koz ali katerih drugih živali. Govori le o
jaslih, pastirjih in čredi. Vendar ker so bili krave, osli in drobnica živali,
značilne za podeželje in blizu vsakdanjemu človeku na Slovenskem in še kje, so
jih začeli upodabljati tudi kot figure za jaslice. Ko so se jaslice začele
uveljavljati, so še vedno obstajali tudi pastirji.
 |
| Del jaslic v minoritskem samostanu v Novem mestu leta 2021. Del črede predstavljajo kamele in ovce. Umeščene so v domišljijsko okolje, ki nekoliko spominja na dolenjsko krajino |
Na
podobo vpliva tudi material, iz katerega so izdelane figure. Zlasti v
preteklosti, so bile izdelane iz materiala, ki je bil dostopen v okolju, kjer
so se izdelale. Tako so bile jaslice na primer izdelane iz okoliškega lesa,
primernega za rezljanje, iz gline, gipsa ali pa so bile tudi papirnate.
Šele kasneje po drugi svetovni vojni so se množično pojavile plastične ali iz
drugih umetnih materialov. Danes so na primer ena pravih mojstrovih ledene
jaslice v Mojstrani. V Afriki pa jih na primer večinoma rezbarijo iz temnega
lesa in materialov, ki so jim na voljo. To so orehovina, temna ebenovina in
listi bananovca.
 |
| Osrednji del jaslic, ki jih je izdelal Lokavec Maks Ban (Tonkov) iz lipovega lesa, Lokavec Andrej Fonda (Čiktov) pa jih je prebarval. Izdelane so bile leta 1931. Več o njih si lahko prebereš tukaj. Vir: Arhiv Vojaškega muzeja Tabor Lokev |
 |
| Podoba novorojenega Deteta v Jaslih. Antonijska
sirotišnica za dečke v Padovi ga je podelila enemu izmed svojih dobrotnikov za
božič v času Kraljevine Italije. Marija Stopar (Spčeva) iz Prelož pri Lokvi ga
je najverjetneje dobila od svoje stranke ob kmečki prodaji na drobno v Trstu.
Za božič ga je postavila namesto jaslic na vidno mesto v hiši. Original hranita
Joško in Ivanka Stopar, ki ga vsako leto postavita k jaslicam |
Na Slovenskem so jaslice sprva postavljali v domačijah v bogkov kot, kasneje na mizo, nato pa pod božično drevesce.
Božično drevesce
Od kod božično drevesce?
Ko
so veje listnatih dreves po večini pozimi gole, brez listov, ki bodo pognali šele
spomladi, so iglavci tisti (razen macesna), ki ohranjajo svoje,
še vedno zelene liste - iglice. Zato predstavljajo simbol večnosti,
most med enim in drugim ciklom.
 |
| Vir desne fotografije: Wikimedia Commons |
Po izročilu naj bi prvo moderno božično drevesce postavil Martin Luther, začetnik reformacije. V do sedaj znanih pisnih virih pa je bilo prvo božično drevesce postavljeno leta 1576 v Turcheimu v Alzaciji. Nato se je postopoma širilo po Evropi, tudi med katoličani.
 |
| Vir fotografije: spletna stran Horchow. |
Več o Petru Lülsdorfu si lahko prebereš tukaj.
Božično drevesce se je nato širilo med plemstvom in meščanstvom, nato pa ga je postavil tu pa tam tudi kdo na podeželju. Tam naj bi ga sprva postavljali na glavo obrnjenega.
 |
| Vir fotografije: Wikimedia Commons. |
O božičnem drevescu je pisalo tudi časopisje. Nastopati je začelo tudi v raznih pravljicah in pesmicah za otroke. Eno od njih si lahko prebereš tukaj.
Po drugi svetovni vojni v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in nato po letu 1963 v Socialistični federativni ljudski republiki Jugoslaviji se božiča vse do leta 1989 ni več praznovalo kot državnega praznika. Bil je delovni dan in potisnjen bolj kot ne v intimo kristjanskih državljanov. Večji poudarek je bil na praznovanju novega leta in postavljanju novoletne jelke. Te so se začele prodajati šele po božiču.
Božično drevesce na Krasu
Ali
si vedel, da Krašovci za božično drevesce uporabljajo bor (borovc),
včasih pa tudi brin?
 |
| Okrašen bor, ki krasi cerkev sv. Mihaela v Lokvi. Foto: Anja Rože |
Da
so bor Krašovci lahko uporabili za božično drevesce, ga je bilo treba šele
zasaditi. Prvi poskusi pogozdovanja so se začeli leta 1842. Od leta 1865
je Avstrijsko gozdarsko društvo začelo intenzivno pogozdovanje s črnim borom,
pet let kasneje pa je padlo v roke posameznih občin (te so bile približno
velike kot današnje krajevne skupnosti). Bor je tako postal nov element
kraške kulturne krajine.
Več o pogozdovanju Krasa si lahko prebereš tukaj.
Okraski
božičnega drevesca
Božično
drevesce je bilo sprva okrašeno skromno in enostavno. Okraski so bili sprva
po večini naravni. To so bili zlasti jabolčni krhlji, orehi in rožiči.
Nekje od sedemdesetih let 20. stoletja dalje se je začela kot imitacija snega
uporabljati vata.
 |
| Navodila za pripravo okraskov najdeš tukaj. |
Kaj pa lučke?
Ker je elektrika izum šele 19. stoletja, so božično drevesce sprva krasile sveče, ki se jih pritrdilo v ta namen izdelana kovinska držala.
Eno od prvih božičnih drevesc (če že ne prvo), okrašeno z električnimi lučkami, je bilo postavljeno v ZDA leta 1882. Leta 1889 je Francoz Pierre Dupon patentiral proizvodnjo kroglic, ki so bile pihane iz finega stekla. Sprva so bile enobarvne, nato so jih začeli barvati v različne barve in jih izdelovati različnih oblik. Kljub temu, da je elektrika v mnogih krajih na Slovenskem prišla med obema vojnama, so postale električne lučke pogostejši okras pri nas šele v času SFRJ.
V sodobnem času so božična ali novoletna drevesca običajno precej bogato okrašena. Mnoga niso niti več prava, temveč so umetna. Nekateri pa raje posegajo po alternativah.
Kaj pa ti? Imaš raje pravo ali umetno božično/novoletno drevesce? Ali raje sežeš po alternativah?
 |
| Praznični Prešerc letos |
Kljub temu, da je december zadnji in precej mrzel mesec, v katerem hitro pade noč, se v njem "zgodi" rojstvo luči - Sonca ali Jezusa. Oboje predstavlja nov začetek, prinaša upanje na boljši jutri. Njuno praznovanje je bilo zlasti v preteklosti vezano na domačo krajino. Povezavo med starim in novim pa predstavljajo (med drugim) zimzelene rastline, zlasti okrašena smreka.
Ne zamudi:
kmalu ti postreževa z novo objavo, v kateri ti bova dala nekaj idej, kje si lahko ogledaš jaslice!
©Izdelek je rezultat lastnega raziskovanja. Pravice so pridržane. Če ni drugače navedeno, sva midva avtorja fotografij.
_________________________
Kdo sva?
Sva
Aneja Rože, zgodovinarka, in Sebastjan Kravanja, statik (gradbenik), par, ki se
zelo rada potepa po naravi in raziskuje kulturne znamenitosti.
Spoznaj naju tukaj.
aneja.roze@hotmail.com
sebastjan.kravanja@gmail.com
Predvsem pa:
piflaj se na svežem zraku in spoznavaj svet okrog sebe! 😀
Dodatni ideji za potep:
🚶 Obišči in raziskuj raznolik Kras
🚶 V gozdu skrita partizanska bolnica Zalesje
Še več pa jih najdeš, če raziščeš najin blog in naju spremljaš na FB socialnem omrežju! 😉
Komentarji
Objavite komentar