Obišči in raziskuj raznolik Kras!

V tem prispevku ti predlagava 3 top tematske poti za raziskovanje kulturne krajine Krasa, ki sva jih obiskala.

Še prej pa ti poveva nekoliko več o Krasu (od kod ime, kje leži, kaj je za njega značilno).

Ob tem pa v tekstu najdeš še:

🚶 Namige za dodatne točke tvojega piflarskega potepa

📚 Povezave do dodatnega čtiva za tiste resne piflarje

🍷 Kje si lahko napolniš želodček in spiješ kakšen dober kozarec terana (za slovenski del Krasa)

Vendar nič bat! Ker je Kras izjemno bogat z dediščino, ti bova v bližnji prihodnosti še poročala in svetovala, kam jo lahko ubereš po tej kamniti pokrajini.

Torej ... začnimo se piflat o Krasu!

Kje leži Kras in od kod beseda?

Kras je čudovita pokrajina, ki leži na severozahodnem delu Zunanjih Dinaridov v obmejnem pasu današnje Republike Slovenije in Republike Italije. Razteza se med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino in Soško dolino ter Brkini.

Beseda kras naj bi bila indoevropskega izvora. Pomenila je kamen. Tudi v ljudskem jeziku je pomenila beseda kras kamnit svet.

📚Podrobneje o izvoru pojma Kras si lahko prebereš v prispevku Andreja Kranjca, O imenu in zgodovini pokrajine Kras. Prispevek je dostopen na tej povezavi.

Kras - rojstna pokrajina pojma kras

Geografske, geopolitične in politične razmere od 16. do 19. stoletja so razlog, da se je pojem kras začel širiti po Evropi in ostalem svetu. Pri tem so imeli odločilno vlogo geologi, geografi in speleologi, ki so v 19. stoletju bistveno pripomogli, da je pokrajinsko ime Kras prešlo v splošni geološki, speleološki in geomorfološki pojem.

Pojem kras se je tako začel uporabljati za območje, kjer zaradi korozije kot najbolj značilnega geomorfološkega procesa nastaja posebno kraško vodno pretakanje in za katerega so tudi značilni tipični kraški površinski in podzemeljski pojavi.

Vendar ker so tuji raziskovalci že v preteklosti uporabljali svoje prevode, najdemo za besedo kras tudi druga pojmovanja kot so Krš ali krš, Karst in Carso ali carso. Slika prikazuje z rdečo barvo razširjenost krasa po svetu.

Kamnine

Osrednji del Krasa gradijo zakraseli in dobro prepustni apnenci in deloma dolomiti, ki merijo v debelini več kot 1000 metrov. Karbonatni masiv je obdan z zelo slabo prepustnim flišem, ki ima pomembno funkcijo neprepustne pregraje. Kjer je fliš prekinjen, se pojavljajo številni kraški izviri, kakršne so Vroče.

Ob prehodu fliša na apnenec pa se lahko zgodi še nekaj: v kraško podzemlje poniknejo tudi vodotoki, kakršna je reka Reka ali Velika voda, ki ponikne v Škocjanskih jamah (PS: nad njimi se nahaja tudi krajša tematska pot, predstaviva ti jo v prihodnosti 😉).

Prst

Na karbonatnem masivu ležijo različni tipi prsti. Najbolj znana je jerovica oziroma rdeča prst, terra rossa, ki se nahaja večinoma tam, kjer je vinorodni okoliš. Ob njej obstajajo tudi rendzina in rjava pokarbonatna tla. Pogosto se slednji dve vrsti prsti mozaično menjujeta.

Padavine

Kljub razmeroma visoki količini padavin na celotnem Krasu (nekje med 1500 in 1800 mm) padavinska voda hitro pronica v kraški vodonosnik. Ob tem poteka proces korozije, posledično pa nastajajo tipični kraški pojavi (žlebiči, škavne, doline, vrtače ...).

Več o značilnostih kraškega naravnega okolja si lahko prebereš v knjigah: Kras: voda in življenje v kamniti pokrajini in Kras v Sloveniji v prostoru in času (avtor Ivan Gams).

Vpliv okolja na človeka in obratno

To naravno okolje je vplivalo na način življenja naših prednikov v preteklosti, vendar vpliv ni bil enostranski!

Tudi oni so vplivali na okolje, v katerem so živeli. O stalni naselitvi naših prednikov v prazgodovini pričajo številna gradišča (oziroma kaštelirji) iz časa pozne bronaste in železne dobe.

Dolgotrajno fiziološko prilagajanje na zunanje razmere je naraščalo z aktivnim spreminjanjem oziroma prilagajanjem okolja lastnim potrebam. V okolju namreč obstajajo viri, od človeka pa je odvisno, kako bo do njih dostopal, kako jih bo uporabljal, izkoriščal in tudi kako in koliko jih bo delil z drugimi pripadniki skupnosti.

Vse to je pa pogojeno od organiziranosti družbe, sestave, znanja, vrednot, navad, moči in drugih atributov. Na primer, ljudje na Krasu so se v preteklosti vsakodnevno soočali s pomanjkanjem vode. Razlog za to je bil, da niso imeli vedenja o obstoju te dobrine v kraškem podzemlju in tudi znanja, kako do nje dostopati. Zato so gradili različne tipe vodne infrastrukture, kale, lokve in štirne odprtega tipa, vodnjake (štirne) in izboljševali so si dostop do maloštevilnih izvirov. Vaške skupnosti so tudi vzpostavile pravila do distribucije vode in do vzdrževanja infrastrukture. Pravila preskrbe z vodo so se vzpostavila glede na tradicionalne delitve vlog na podeželju tudi v družinah. Po sredini 19. stoletja je v način preskrbe z vodo posegla še država.

📚 Več o preskrbi z vodo v Dutovljah s poudarkom na občinskem vodnjaku v vaškem središču, Placu, si lahko prebereš v Anejinem prispevku, dostopnem tukaj.

Sčasoma so se ob ustvarjanju različnih družbenih skupnosti ter ob prilaganju okolju in prilagajanju okolja, do katerega je človek posesiven in ustvari čustveni odnos, oblikovale predstave in vrednote tega okolja. Postale so transcendenčne, predmet identifikacije in predmet dediščine.

📚 Več o kulturni krajini Krasa si lahko prebereš v knjigi Aleksandra Panjeka Kras in kulturna krajina, ki je dostopna tukaj.

Vse to (ruj, suhozidni kraški zid, kalonja, pastirska hiška, štirna, vinograd in teran, jame) so tipični elementi kraške krajine, ustvarjene v medsebojnem vplivu naravnega okolja in človeka (družbene skupnosti) v preteklosti.

Predstavljajo dediščino, s katero se identificiramo Krašovci in Krašovke, dediščino, ki jo skušamo ohranjati, upravljati in tržiti. Včasih tudi ponovno ustvarjati, kot je na primer obnavljanje kalov. Ti so v preteklosti nastali zaradi eksistenčne človeške potrebe, sicer ne bi obstajali. Z izgradnjo kalov (in tudi lokev in t. i. štirn odprtega tipa) se je ustvarila mreža mokrišč, z njo pa določena flora in favna. Zaradi izginjanja kalov sta tudi tudi ti dve ogroženi, posledično pa se pojavlja težnja po njihovi zaščiti in ohranjanju. Obenem so nekateri kali zaščiteni tudi kot kulturna dediščina. Popularno je tudi obnavljanje in grajenje suhih kraških zidov. In še kaj bi lahko našli.

Kljub tej na videz homogeni in razmeroma majhni kraški kulturni krajini se v njej pojavljajo tudi razlike. Aneja se na primer spominja še iz časa svojih študijskih dni, ko jo je en kolega vprašal, s kje prihaja. »S Krasa,« je odgovorila, kolega pa ji je odvrnil »Aha s Krasa. Imate veliko vinogradov?« Odgovorila je, da ni niti enega. Kolega jo je začudeno pogledal in jo vprašal: »Ali si sploh s Krasa?«

Torej, ja, Kras je tudi tam, kjer vinogradov ni!

Sedaj je čas ... da greš na zrak in raziščeš KRAS še sam/a!

Kako?

Predlagava ti tri tematske in označene poti, na katerih boš lahko spoznal/a raznoliki Kras!

🚶 Teranova Krožna pot

🚶 Živi muzej Kras

🚶 tematska pot ob Doberdobskem jezeru

Teranova krožna pot

Teranova krožna pot ti predstavi tisti »the« Kras.

Izhodišče: Bunčetova domačija (središče vasi Dutovlje)

Zahtevnost: nezahtevna

Trajanje: od 2 do 3 ure

Dolžina poti: 7 km

Pot je prijetna, lahkotna in poučna.Na njej boš lahko videl/videla tiste tipične elemente kraške kulturne krajine, kot so tipične kraške domačije s čudovitimi kalonami, vinogradi, s škrlami krita cerkev, vodnjaki (štirne), lokev in vodovod in suhi kraški zidovi. Pot te obenem popelje mimo prostora najbolj znanega in tradicionalnega dogodka na Krasu, Praznika terana in pršuta, ki se odvija v avgustu mesecu.

Na poti lahko preko interpretacijskih tabel in napisov spoznaš tudi prometno infrastrukturo, narejeno v preteklosti, kot so t. i. Cesta Marije Terezije, železnica Transalpina, nekdanji prometni kamnit smerokaz iz časa fašizma in ostaline nekdanje ozkotirne železnice, preko katere se je preskrbovala avstro-ogrska vojska na bližnji soški fronti. Zaradi bližine bojev med letoma 1915 in 1917 boš na poti lahko opazil/a kaverno in objekte, ki so bili domnevno zgrajeni za zaščito pred letalskimi napadi. Na poti je tudi v manjši meri predstavljeno obdobje fašizma in druge svetovne vojne. Tematsko pot bogatijo različni verzi s kraško tematiko. Posebno doživetje pa si lahko pričaraš z obiskom vinarja in s pokušino pršuta.

Živi muzej Krasa

Izhodišče: Sežana/ Orlek/ Lipica/ Bazovica/ Gropada. Oglej si zemljevid poti tukaj.

Zahtevnost: nezahtevna

Trajanje: od 1 do 4 ure (odvisno od trase)

Dolžina poti: odvisna od izbire trase

Živi muzej Kras se razteza na okrog 700 hektarjih površine med Sežano, Lipico, Orlekom in Bazovico na italijanski strani meje. Osnovna pot poteka po nekdanji avstro-ogrski cesti, ki je povezovala Sežano in Bazovico, od nje pa se razvejajo številne druge poti, ki te popeljejo do drugih elementov kraške kulturne krajine, kot so štirna odprtega tipa, pastirka zatočišča, naravna forma viva, jame, ostaline nekdanje italijanske smodnišnice, kamniti gobi in še bi lahko naštevali. Na poti boš kmalu opazila, da ni vinogradov in rdeče prsti, vendar kljub temu, to je Kras! Pot je izjemno živahna, predvsem s slovenskimi in italijanskimi kolesarji, sprehajalci in tekači. Na poti se nahaja tudi nekaj trim točk.

V obisk poti lahko vključiš še Interpretacijski center kraške vegetacije v Botaničnem vrtu Sežana ob vili Mirasasso ali ogled Kobilarne Lipica.

Tematska pot ob Doberdobskem jezeru

Izhodišče: Sprejemni center Gradina

Zahtevnost: nezahtevna

Trajanje: okrog 2 uri (odvisno tudi od izbire trase)

Dolžina poti: odvisna od izbire trase

Tematska pot ob Doberdobskem jezeru se nahaja na italijanski strani Krasa. Poteka po Deželnem naravnem rezervatu Doberdobskega in Prelosnega jezera. Midva sva začela pot v Sprejemnem centru Gradina, do katerega prispeš iz vasice Doberdob, ki je nam Slovencem znana predvsem v povezavi s soško fronto: »Doberdob, slovenskih fantov grob.«

V Sprejemnem centru, čigar obisk je bil ob najinem obisku brezplačen, lahko na intereaktiven način spoznaš presihajoče Doberdobsko jezero, floro in favno tega prostora, gradišča, kamnolom in soško fronto v teh krajih.

Po opazovanju jezera in okolice iz neposrednega razgledišča se nato podaš na pot po tipični kraški kulturni krajini, kjer te neprestano spremlja pogled na Doberdobsko jezero. Na poti stojijo tudi intepretacijske table, ki predstavljajo ostaline soške fronte, kakršni so obrambni položaji in Cadornovo zatoščišče. Ob njem se nahaja tudi plezališče, nad njim pa ostaline prazgodovinskega gradišča Gradina.