Svetovni dan hoje: Pogovor z mag. zdr. nege, Dijano Godec

Danes je svetovni dan hoje. Ta poteka vsako leto od leta 1992, ko ga razglasilo Mednarodno združenje športa za vse.

Hoja je osnovni in najbolj naravni način gibanja

Verjetno ste opazili, da omenjava v opisih najinih piflarskih potepov veliko hoje.

Hoja je osnovni in najbolj naravni način gibanja. Hodimo lahko kadarkoli. Oseba lahko hodi, če nima resnejših telesnih ali zdravstvenih težav. Hodimo lahko vsi, otroci, mladi, odrasli in starejše osebe.

Hodimo lahko tudi ne glede na to, kateri letni čas je. Jesen, zima, pomlad, poletje? Ni važno, lahko hodimo.

Hodimo lahko tudi ne glede na vreme. Dež, sneg, sonce? Ni važno, lahko hodimo!

Hodimo lahko praktično skoraj zastonj. Potrebujemo le ustrezna obuvala.

Hodimo lahko tudi ne glede na vreme. Dež, sneg, sonce? Ni važno, lahko hodimo!

Ampak zakaj je hoja pomembna? 

O tem sva se pogovarjala z eno in edino, magistrico zdravstvene nege in vodjo Zdravstveno vzgojnega centra Ilirska Bistrica Dijano Godec.

Še to. Kaj sploh je Zdravstveno vzgojni center? Kaj se počne tam?

V Zdravstveno vzgojnem centru izvajajo program skupinskih zdravstveno vzgojnih in psihoedukativnih delavnic ter individualnih svetovanj. Njihov namen je spodbuditi osebe k ohranjanju in krepitvi zdravja ter aktivni skrbi za lastno zdravje. Udeležencem pomagajo pridobiti znanja, oblikovati stališča, osvojiti veščine in vedenjske vzorce za zdrav način življenja in krepitev duševnega zdravja ter jih podpirajo pri sprejemanju z zdravjem povezanih tveganih vedenj in pri opolnomočenju kroničnih bolnikov za samooskrbo.

Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, kjer domuje Zdravstveno vzgojni center.
Vir: Zdravstveno vzgojni center Ilirska Bistrica (splet).

Gospa Dijana Godec, ali nam lahko poveste, zakaj je pomembna hoja?

Naše telo je ustvarjeno za gibanje in hoja spada med osnovne elemente gibanja.

S hojo izboljšamo kakovost življenja in telesno pripravljenost. Pomaga nam obdržati normalno telesno maso, vzdrževati mišično maso in gibljivost sklepov. Ob enem z rednim gibanjem obvladujemo krvni tlak in sladkor v krvi. S tem pa v veliki meri pripomoremo preprečevati bolezni srca in ožilja ter zmanjšujemo tveganje za možgansko kap. 

S hojo si podaljšamo čas samostojnosti in možnost aktivnega življenja v starosti, saj preprečuje krhkost kosti in zmanjšuje možnost zlomov. 

Blagodejno vpliva tudi na duševno zdravje, lažje obvladujemo stres, simptome anksioznih motenj in depresije.

"S hojo izboljšamo kakovost življenja in telesno pripravljenost. Hoja blagodejno vpliva tudi na duševno zdravje" mag. zdr. nege Dijana Godec

Koliko hoje priporočate na dan, merjeno v kilometrih oziroma v korakih?

Raziskave so pokazale, da že določeno število opravljenih dnevnih korakov lahko pozitivno vpliva na naše zdravje. 

Za odraslega človeka se priporoča izvedba 10.000 korakov na dan, kar znaša približno 7 km razdalje. 

Korake lahko nabiramo preko celega dne na različne načine in ob različnih priložnostih (pot v službo, po opravkih, hoja po stopnicah, med delovnim časom - kot oblika dela, v rekreativne namene…).

Zakaj se priporoča hojo v naravi, stran od mestnega vrveža?

Vsekakor, ni vseeno, kje hodimo. Deset tisoč korakov v nakupovalnem središču nima enakega učinka kot enako število korakov v naravi. Za naša stopala in celotno telo je bolje, da ne hodimo po pretirano trdi podlagi, kot so tla v stavbah ali asfalt. Veliko bolje se obnese mehka, malce razgibana površina, kot je npr. travnik, gozd ... Poleg tega se v naravi poveča intenzivnost naših čutil, saj oddaja pomirjevalne zvoke, vonje in razglede.

"Deset tisoč korakov v nakupovalnem središču nima enakega učinka kot enako število korakov v naravi" mag. zdr. nege Dijana Godec

Ali se strinjate s trditvijo, da ljudje prehodimo več, če nam je okolje, v katerem hodimo zanimivo in se v njem počutimo prijetno?

Definitivno. Vedno se radi vračamo tja, kjer nam je bilo lepo. Če se počutimo prijetno, se v nas prebujajo pozitivna čustva, kar blagodejno vpliva na naše telo. Da bi čim dlje zadržali te občutke, ostajamo v takem okolju dlje. Ko govorimo o hoji, jo podaljšujemo ravno zaradi teh občutkov.

Mestna središča postanejo veliko bolj privlačnejša in prijaznejša ljudem, ko dobijo pešci in kolesarji prednost pred avtomobili  

Ali hoja, predvsem v naravi, pripomore k našemu duševnemu zdravju?

Narava sama bi morala biti pomemben del zdravstvene preventive. Če bi vprašali mene osebno, bi se predpisovala na recept, tako kot druga zdravila. Več časa kot preživimo v naravi, boljše prenašamo stres in zahteve vsakdanjega življenja. Lažje se soočamo s težavami, lažje se umirimo, saj se nam znatno zniža raven stresnih hormonov.

"Več časa kot preživimo v naravi, boljše prenašamo stres in zahteve vsakdanjega življenja" mag. zdr. nege Dijana Godec

Gospa Dijana Godec najlepša hvala za vaše odgovore.

Torej uporabljamo naše nogice čim več ... za hojo v službo, šolo, trgovino, na kavo, knjižnico ... kamor koli. Predvsem pa izkoristimo lepa vremena za sprehode v naravo oziroma v kulturno krajino!

Če ne veste kam, lahko najdete nekaj idej na najinem blogu!

• Pot pod noge na Vroče in Veliko gradišče (več o potepu preberi tukaj)
• Skrivnostni kotički Topolovca v slovenski Istri (več o potepu preberi tukaj)
• Po sledeh soške fronte na Krasu (več o potepu si lahko prebereš tukaj)
• Na potep v Bistriški vintgar (več o potepu si lahko prebereš tukaj)

👉Spremljajte naju na najini Facebook strani Piflarja na zraku! 

👉Pokukajte tudi na spletno stran Zdravstveno vzgojnega centra Ilirska Bistrica, kjer izvajajo aktivnosti na področjih življenjskega sloga, duševnega zdravja in pomena telesna dejavnsosti. Mimogrede Zdravstveno vzgojni centri delujejo tudi drugod. Raziščite tukaj.