Istra, pokrajina refoška, oljk in morja, skriva v zaledju bogato zgodovino in naravne bisere, ponuja nam mir in hkrati vzbuja radovednost. Tam najdemo marsikatere vasice, v katerih je življenje začelo ugašati zlasti po drugi svetovni vojni, ko se je prebivalstvo selilo s trebuhom za kruhom v Koper in druga mesta. A v njih se je ohranila avtentična istrska arhitektura, terase in celo poti. Ena od takšnih vasi so nedvomno Abitanti, najbolj južna vas Mestne občine Koper, ki leži ob meji s Hrvaško.
 |
| Abitanti, skrita istrska vasica ob meji s Hrvaško. Ali ste vedeli, da so najbolj oddaljena vas v Mestni občini Koper? |
Do Abitantov, v katerih lahko okusite lokalno kulinariko v turistični kmetiji Grondali, pripelje dandanes iz Gradina asfaltirana pot. Včasih pa je glavna pot potekala drugje, bila je tlakovana in speljana je bila ob vodi. In prav po tej poti sva se podala midva. Pot ni višinsko zahtevna, priporočava vam pa dobro pohodniško obutev.
Izvir Kubik
Najin pohod sva začela v Brezovici pri Gradinu, kjer je za krajevnim domom ter barom in trgovino Agrario označeno brezplačno parkirišče. Od tam sva se podala po glavni cesti proti jugu in ob tabli, ki označuje izvir Kubik zavila proti zahodu in se držala smeri proti izviru.
 |
| Izvir Kubik, oddaljen kakšnih 200 m od Brezovice pri Gradinu |
Do izvira sva prišla po kakšnih 200 metrih hoje po širokem kolovozu. Prostor v zavetju dreves naju je prevzel. Ob pogledu na vodni rezervoar in korita so se začele slikati v najinih mislih na pol namišljene slike o živahnem življenju domačinov, ki so tam napajali živino, prali perilo in si izmenjevali razne informacije.
V neposredni bližini se nahaja tudi jama, ki je s svojo dolžino 292 metrov druga najdaljša flišnata jama Slovenske Istre, in naravna skulptura »ženske«.
 |
| Naravna skulptura "ženske" v bližini izvira Kubik |
Tlakovana pot
Pot sva nadaljevala naprej do vasice Abitantov in kmalu prišla v pravi »divjinski« svet, ki je z ohranjenimi sledovi tlakovane ceste in zidov v gozdu pričal o nekdanji pomembnosti poti, po kateri sva se podala. Mnogokje nama je družbo delal vodotok, ki ga je bilo treba mestoma tudi preskočiti, s svojim zvokom pa je pričaral čudovit pomirjajoči zvok. Po kakšni slabi uri hoje po razmeroma označeni poti, sva prispela do vasi Abitanti.
 |
| Ena od usmerjevalnih tabel na poti med izvirom Kubik in vasjo Abitanti. Poleg usmerjevalnih tabel vas usmerjajo tudi rumene puščice, naslikane na drevesnih deblih |
 |
| Ostaline nekdanje tlakovane poti, ki jih prekine vodotok |
 |
| Utrinek s poti do Abitantov |
Vasica Abitanti
Ob prihodu sva menila, da bova prišla v tiho, pozabljeno vasico z zapuščenimi hišami, sredi ali na obrobju katerih stoji turistična kmetija Grondali, pa sva se zmotila. Že ob vhodu v vas s stare tlakovane poti je bila ob zidu skupinica otrok, na turistični kmetiji je bila »fešta«, pred nekaterimi starimi hišami so bila orodja za njihovo obnovo, pred drugimi, že obnovljenimi, pa so bili parkirani avtomobili. Življenje v tej oddaljeni in nekoč pozabljeni vasici je bilo ob najinem prihodu precej živahno. Stare, značilne istrske hiše, vaški vodnjak in kapelica pa so nama kot na pladnju ponujali vprašanja o življenju, ki je tu nekoč bilo.
 |
| Zapuščena domačija. Prebivalci so vas začeli zapuščati zlasti po drugi svetovni vojni. |
 |
| Detajl stare obnovljene domačije. Življenje se ponovno vrača v Abitante. Nekoč naj bi tu živelo do 150 ljudi in do 120 glav živine. |
Na kratko o preteklosti Abitantov
Prvi prebivalec Abitantov se je po legendi pisal Perič, ki je prišel v novem veku na nikogaršnje ozemlje, zasadil svoj kramp (pikon) in dejal: »Tu čemo abitat za sad i za vekomaj!« Kar pomeni »Tukaj bomo prebivali zdaj in za vedno.« Ta izjava kmeta Periča naj bi dala ime kraju Abitanti, kar pomeni v prebivalci.
Kraj naj bi Benečani naselili s priseljenci in begunci iz Črne gore, Dalmacije in Bosne, ki so v 17. stoletju od tam bežali pred osmansko vojsko. V starih listinah se kraj v letih 1763−1787 omenja kot Obitanti, na franciscejskem katastru pa kot Abitanti.
 |
| Napis na portalu ene od domačij z letnico 1778 |
Ob vstopu v vas po asfaltirani cesti nas danes pozdravita kapelica in vodnjak, ki je bil zgrajen leta 1909 na mestu nekdanje kotanje z vodo. Zaslužna za njegovo izgradnjo sta bila, kot beremo na spominski plošči, Giovanni Pesante in Giacomo Perich. Gaicomo Perich (Perič) naj bi bil prav tisti, ki je vodo iz vodnjaka delil med domačini. Vsaka domačija je bila na dan upravičena do ene brente vode. Giacomo Perič je bil zaslužen tudi za cesto, ki vodi v Abitante, in izgradnjo osnovne šole v Gradinu.
 |
| Vodnjak na začetku vasi. Vsaka domačija je bila na dan upravičena do ene brente vode. |
Po drugi svetovni vojni so Abitanti po referendumu pripadli Mestni občini Koper, vas, v kateri je nekoč v vasi živelo tudi do 150 ljudi in tudi do 120 glav živine pa se je začela prazniti. Domačini so odhajali s trebuhom za kruhom v Koper in druga mesta. Leta 2002 je umrla še zadnja prebivalka, po letu 2010 pa je vas z družino Perič ponovno zaživela.
Leta 1987 so postali Abitanti spomenik lokalnega pomena.
O Abitantih si lahko preberete še tukaj.
- skrivnostne kotičke Topolovca v slovenski Istri,
- rižanski labirint,
- to galerijo na prostem in
- srednjeveško hrvaško Istro.
Komentarji
Objavite komentar