Dediščinski pohod (romanje) Od kapele do kapele je potekal v soboto 3. 10. 2026 v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine. Ti letos potekajo pod mislijo Dediščina v vrtincu sprememb – priložnosti in izzivi.
Dediščinski pohod pa je obenem potekal tudi v sklopu obeleževanja 600. obletnice izgradnje kapele Marije Pomočnice v Lokvi, na kateri se opravljajo konservatorsko-restavratorska dela.
Pohodniki, ki so pohod začeli pred kapelo Marije Pomočnice in tam spoznali njeno zgodovino, so se podali z lokalno turistično vodnico Anejo Rože Kravanja do kapelic (pilov) v Župniji Lokev in do lokavske pokopališke kapele. Pohod se je zaključil s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Mihaela ter z druženjem ob čaju in pecivu.
 |
| Pohodniki na dediščinskem pohodu Od kapele do kapele |
Več kot le verski objekti
Božja znamenja niso le verski objekti, temveč so pomembni gradniki kulturne krajine in pričevalci zgodovinskih dogodkov. Znamenja so v preteklosti opravljala namreč več pomembnih vlog, ki presegajo zgolj verski vidik. Bila so središča vaškega življenja in varuhi prostora, nekatera pa so imela tudi komemoracijsko noto. Znamenja so se tudi vedno zlivala z naravnim okoljem. Uporabljal se je lokalni material (npr. lokalni kamen, apno, les), poslikovali pa so jih večinoma samouki ljudski podobarji.
 |
| Vris vseh štirih božjih znamenj na lokacijah današnjih štirih kapelic (pilov) na jožefinskem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja |
Kapelica (pil) sv. Jurija
Prva kapelica (pil), pri kateri so se pohodniki ustavili, je posvečena sv. Juriju, rimskemu vojaškemu častniku iz Kapadokije, ki je umrl 23. (24.) aprila 303 mučeniške smrti v času cesarja Dioklecijana. Sv. Jurij je med drugim zavetnik kmetov in živine ter je priprošnjik za vreme. Zato ni čudno, da so kapelico (pil) sv. Jurija postavili ravno na severovzhodnem delu najrodovitnejšega predela Lokve in Prelož. Podatkov o tem, kdaj je bila kapelica postavljena, nimamo, zagotovo pa lahko trdimo, da je božje znamenje na tem mestu stalo že v 18. stoletju.
 |
| Ob kapelici (pilu) sv. Jurija med Lokvijo in Preložami |
 |
| Pil sv. Jurija (?) na franciscejskem katastru. Po pilu so dobile ledinsko ime tudi njive severozahodno od pila. |
Kapelica (pil) Matere Božje
Naslednja kapelica (pil), pri kateri so se pohodniki ustavili, je bila kapelica Lurške Matere Božje (domačini ji pravijo le kapelica Matere Božje). Obhaja se jo 11. februarja v spomin na njeno prikazovanje sveti Bernardki v Lourdu v Franciji leta 1858. Kapelica Matere Božje je po preloškem izročilu nastala pred 1. svetovno vojno kot posebna oblika zahvale dveh domačinov Materi Božji. Na vrhu dvokapne skrlaste strehe ima vklesano letnico 1896. Vendar jožefinski zemljevid iz 18. stoletja priča o tem, da je takrat na tem mestu že stalo božje znamenje, ki na franciscejskem katastru presenetljivo ni vrisano.
 |
| Pred kapelico (pilom) Matere Božje v Preložah. Ob izgradnji je kapelica je stala na začetku vasi |
 |
| Vas Prelože na franciscejskem katastru. Ob bližnjem pogledu na kataster opazimo, da kapelica na njem ni vrisana |
Kapelica (pil) sv. Trojice
Po spustu v Lokev je sledila predstavitev kapelica (pila) sv. Trojice, kateri je v Sloveniji posvečenih več cerkva. Pojem sv. Trojice v Sv. pismu ni nikjer dobesedno uporabljen, vendar kristjani verujejo, da se en Bog pojavlja v treh različnih podobah, Boga, Sina in Sv. Duha. Dogma o troedinosti Boga je bila prvič oblikovana na nicejskem koncilu leta 325 in na carigrajskem koncilu 381. Posledično je bil leta 325 zavrnjen arianizem. Sv. Trojica se v umetnosti pojavlja že od 4. stoletja in je upodobljena na različne načine, kot so z enakostranični trikotnik z očesom, trilistna detelja, vinska trta s tremi grozdi, živali, ki stikajo glave v obliki črke Y, kot Bog, ki drži razpelo z Jezusom Kristusom, nad njima pa je golob – Sv. Duh, ali pa kot tri enake osebe. Na tak način je upodobljena tudi na zbledeli sliki v kapelici (pilu) v Lokvi. Slika je kopija Andreja Rubljova iz 15. stoletja Tudi za to kapelico ne vemo, kdaj je bila zgrajena. Kot božje znamenje je upodobljena na jožefinskem zemljevidu iz 18. stoletja, na franciscejskem katastru pa je ne zasledimo. Mimo nje vodi priljubljena pohodna pot na Kokoš.
 |
| Pri kapelici (pilu) sv. Notburge pri Lokvi |
 |
| Sv. Trojica, ruski ikonograf Andrej Rubljov , začetek 15. stoletja |
Kapelica (pil) sv. Notburge
V 18. stoletju je stalo tudi božje znamenje, najverjetneje že posvečeno sv. Notburgi, pri današnji bencinski črpalki v Lokvi. Virgil Šček je v 1. knjigi Lokavskih starin zapisal, da je bila najprej tem mestu kapela, ko pa se je ta porušila, pa so postavili »navaden pil«. Če pogledamo na franciscejski kataster, je ta označena s pravokotnikom, v katerem je narisan križ. Stala je na sredini križišča, kjer se je od državne ceste Trst–Dunaj, odcepila pot mimo občinske štirne Stanka proti Dulanji vasi. Zaradi Ščekovega prepisa se je v Lokavskih starinah ohranila tudi molitev sv. Notburgi, ki so jo v 18. stoletju molili Lokavci in Preložci. Napisal jo je tomajski župnik Pavle France Hlapše leta 1743. Rože Kravanja jo je na pohodu prebrala pohodnikom. Z njo so se verniki priporočali sv. Notburgi, svetnici iz Tirolske, da jim varuje pridelek in živino.
V lokavski kapelici je slika slikarja Strnada, na kateri je sv. Notburgo naslikal na običajen način, kot svetnico s srpom. Znane pa so tudi druge upodobitve, na primer kot dekle, s hlebcem v predpasniku in vrčem mleka.
 |
| Pri kapelici (pilu) sv. Notburge pri bencinski črpalki v Lokvi |
Pokopališka kapela
Pred vrnitvijo h kapeli Marije Pomočnice je bil zadnji postanek pohoda na pokopališču. Po pisanju Virgila Ščeka se je sedanje pokopališče v Lokvi uredilo leta 1826. Pred tem je bilo okrog cerkve sv. Mihaela. Pokopališka kapela je ob izgradnji leta 1855 najprej stala na robu pokopališča, nato pa se je pokopališče razširilo proti jugu. Leta 1911 je občina Lokev prejal 2000 K za popravilo pokopališča. Na pokopališču je pokopanih veliko pomembnih osebnosti, kot so Anton Muha (1838–1913; župan v Lokvi in predsednik okrajnega cestnega odbora in šolskega sveta v Sežani in deželni poslanec), Avgust Praprotnik (1879–1955; učitelj ustanovitelj Bralnega in pevskega društva Tabor Lokev, ustanovni član Ciril-metodovega društva v Trstu), učitelja Tosti in Pakiž, duhovnik Gregor Virant in še bi jih lahko naštevali.
 |
| Pri pokopališki kapeli na lokavskem pokopališču |
Božja znamenja so del identitete kraja
Ko naslednjič ob poti zagledamo božje znamenje, se velja za trenutek ustaviti. Morda na njem skriva zgodba o vaških prednikih, starih romarskih poteh, prošnjah za dobro letino ali spominih na dogodke, ki so zaznamovali življenje kraja. Prav takšne zgodbe so pohodniki odkrivali na dediščinskem pohodu Od kapele do kapele, si jih pripovedovali med sabo in ugotovili, da so božja znamenja mnogo več kot le verski objekti in del kulturne krajine – so del identitete kraja. Kapelici sv. Jurija in Matere Božje sta tudi vpisani v Register kulturne dediščine.
 |
| Kapelice (pili) so več kot le verski objekti, so kulturna dediščina, del kulturne krajine in del identitete kraja |
Komentarji
Objavite komentar